Živimo v svetu, kjer je tehnologija prisotna na vsakem koraku. Odrasli pa smo tisti, ki moramo biti otrokom za zgled in jih v ta svet popeljati premišljeno.

  • 0 – 2 leti: otrok naj ne bo izpostavljen zaslonom

Malčki potrebujejo predvsem našo polno pozornost, da jih gledamo v oči, jim pojemo, pripovedujemo, se z njimi igramo in jih crkljamo. Pomembno je, da se z njimi igramo, da jim omogočimo igro na svežem zraku ter da skupaj beremo in se o prebranem pogovarjamo. S tem ustvarjamo varno in prijetno okolje za otroka ter spodbujamo njegov razvoj na vseh področjih.

  • 2 – 5 let: otrok naj bo zaslonom izpostavljen manj kot 1 uro na dan
  • 6 – 9 let: otrok naj bo zaslonom izpostavljen največ 1 uro na dan

Z otrokom vstopamo v svet zaslonov skupaj in pazimo na vsebino, ki so ji otroci izpostavljeni. Zaslone uporabljamo za družabne stike s sorodniki, prijatelji ali za vsebine, ki bodo otroka kaj naučile. Če se le da, se skušamo izogniti reklamam in močnim vizualnim ter zvočnim učinkom.

Ne glede na starost otroka pa uporabe zaslonov ne uporabljamo za kaznovanje in nagrajevanje. Zaslon tudi ni ustrezno sredstvo za pomirjanje, uspavanje ali preusmerjanje pozornosti in vsekakor ni otrokova varuška.

Kako lahko spremenimo naše družinske navade uporabe zaslonov?

  1. Postavimo si pravila, ki jih upoštevajo vsi družinski člani.
  2. Če je otrok dovolj star, se z njim pogovarjamo o doživljanju vsebin in čustvenem odzivu nanje.
  3. Med obroki uvedemo čas brez zaslonov.
  4. Ob določenem času v dnevu vsi ugasnemo oz. odložimo zaslone.
  5. Določimo mesto, kjer čez noč pustimo zaslone.
  6. V spalnici nimamo naprav z zasloni.
  7. Uvedemo dan brez zaslonov.
  8. Naprav z zasloni ne uporabljamo kot dejavnost v ozadju.

V teoriji je seveda vse preprosto, vsak pa more zase in za svojo družino najti najboljšo rešitev.

*povzeto po Vintar Spreitzer idr. (2021). Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih: Priročnik za strokovnjake.

Priročnik je dostopen na povezavi: https://online.pubhtml5.com/agha/giyr/#p=1

Besedilo: Katrin Češčut, mag. psih., svetovalna delavka

DOSTOPNOST