OSTALI PROJEKTI IN DEJAVNOSTI
PARTNERSTVO ZA OHRANITEV IN POPULARIZACIJO KRAŠKE SUHOZIDNE GRADNJE
Vrtec Sežana se je leta 2014 kot partner pridružil novo ustanovljenemu konzorciju, katerega namen je ohranitev in popularizacija kraške suhozidne gradnje. V projektu to šolsko leto sodelujejo: Mateja Marolt, Nives Jagodič, Branka Trampuš, Urška Milavec, Maja Anderlič Može, Nada Uršič, Neža Okretič in Mojca Može-Škapin.
V letošnjem izobraževanju bodo spozanli načine, kako v vzgojo najmlajših vključiti teme kamna in suhih zidov, kot pomembnega segmenta kulturne krajine Krasa. Umetnost suhozidne gradnje je bila kot veščina vpisana na Unescov reprezentativni seznam nesnovne dediščine človeštva.
Za izvajanje dejavnosti Kurikuluma bodo v vsebinah na poglobljen način obravnavane različne aktivnosti: gradnja, risanje, glasba, zaznava in ustvarjanje v prostoru, spoznavanje rastlin in živali, ki naseljujejo suhe zidove. Program temelji na celostnem doživljanju in razvijanju ustvarjalnosti s čutom do kulturne krajine.
V projektu bo izdelan didaktični pripomoček za kraške vrtce z obeh strani meje. Z uporabo didaktičnega pripomočka se predšolskim otrokom kot vrednoto približa neobdelan kamen, ki je prisoten v našem okolju.
BRALNI PALČEK
Projekt poteka v vseh enotah vrtca in je namenjen otrokom, ki bodo naslednje šolsko leto šolarji. Projekt poteka v sodelovanju s Kosovelovo knjižnico Sežana in starši. Projekt spodbuja družinsko branje, otrok pa nato o prebranem pripoveduje v vrtcu vsem otrokom, samo strokovnim delavkam ali manjši skupini. Ob koncu projekta vsak otrok prejme priznanje Bralni palček.
Člani projektnega tima: vzgojiteljice otrok letnika 2018 in 2019 ter knjižničarke Kosovelove knjižnice Sežana.
Koordinatorka: Marjeta Škrlj
PROJEKTI ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ
Sobivanje – Društvo za trajnostni razvoj je bilo ustanovljeno z namenom izvajanja splošno koristnih projektov in izobraževanja na področju trajnostnega razvoja. Društvo izvaja projekte na vseh področjih trajnostnega razvoja: okoljskem, socialnem, gospodarskem in kulturnem.
Sobivanje ima status društva, ki deluje v javno dobro, na naslednjih področjih: Vzgoja in izobraževanje (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), Varstvo okolja (Ministrstvo za okolje in prostor), Promet in energija (Ministrstvo za infrastrukturo).
Koordinator: Alenka Potočnik
PROJEKT VARNO V VRTEC IN ŠOLO
Nuša Živec in Nika Seražin enota Divača ( 14 otrok)
PROJEKT ŽIVIM ZDRAVO
Anja Kristan in Anja Višček enota Sežana (23 otrok)
Andreja Brezovec in Vanja Gombač enota Divača (14 otrok)
Jasna Tabar in Martina Vičič enota Lehte (13 otrok)
Nada Uršič in Stanka Tratnik enota Lehte (14 otrok)
Vsi sodelujoči oddelki bodo dobili priznanja za udeležbo in mentorji/koordinatorji potrdila za vodenje projektov.
Koordinatorka: Alenka Potočnik
NAŠA MALA KNJIŽNICA
Mednarodni projekt Naša mala knjižnica je namenjen promociji bralne kulture ter evropskih avtorjev in ilustratorjev, ki so uveljavljeni v domovini, ne pa nujno tudi v drugih evropskih državah. Projekt poteka že dvanajst let in v njem sodeluje več založb, ki predlagajo v branje kvalitetne slikanice evropskih avtorjev.
V letošnjem letu bo v projektu sodeloval 1 oddelek iz enote Sežana (12 otrok).
Koordinatorka: Sabina Vlašić
CICI VESELA ŠOLA
Cici Vesela šola je stalna vzgojno-izobraževalna rubrika revij Ciciban in Cicido, ki vzgojiteljem, učiteljem in staršem omogoča pogovor o različnih temah, s katerimi se srečujejo otroci v svojem življenju. Obenem je Cici Vesela šola vseslovenski preizkus znanja, ki ne spodbuja tekmovalnosti, temveč raziskovanje in sodelovanje.
Cici Vesela šola vsak mesec obravnava zanimivo, premišljeno izbrano temo. Predstavlja različna področja: kulturno in estetsko vzgojo, socialno učenje, šport, družboslovje, naravoslovje, tehniko … njene vsebine pripravljajo strokovnjaki in so prilagojene predšolskim otrokom oziroma učencem prvega triletja.
Preko pripravljenih vsebin se otroke motivira, da sami postavljajo vprašanja in iščejo odgovore v različnih virih.
Koordinatorji so strokovni delavci oddelkov.
MOJA PRAVLJICA
Krožek je namenjen otrokom za izboljšanje razumevanja slovenskega jezika in krepitvi jezikovnih spretnosti. Predšolsko obdobje je za razvoj govora eno najpomembnejših. V tem obdobju jezikovne dejavnosti v vrtcu vključujejo široko polje sodelovanja in komunikacijo z odraslimi, otroki, seznanjanje s pisnim jezikom. Krožek se bo začel izvajati v oktobru 2024, in sicer enkrat tedensko v enoti Sežana in v enoti Hrpelje tekom bivanja otrok v vrtcu.
Koordinatorke: Tijana Zlobec, Tina Godina Babuder, Katrin Češčut Bandelj
PLANINSKA DEJAVNOST GOJZARČKI
Planinska srečanja so namenjena predšolkim otrokom in spodbujajo navajanje na sodelovanje v skupini, razvijanje skladnosti gibanja, druženje s sovrstniki in odraslimi. Skozi organizirane poohde razvijajo naklonjen, spoštljivin odgovoren odnosa do žive in nežive narave. Srečevali se bodo enkrat do dvakrat mesečno, izvedli bodo 4 pohode v okolici ob sobotah ali nedeljah. Pohodi so v spremstvu staršev.
Koordinatorke: Tijana Zlobec, Leonida Grgič Bizjak, Nuša Živec, Nika Horvat, Jerca Dakskobler
FOLKLORNA DEJAVNOST OFS KAMENČKI
V enoti Sežana se izvaja otroška Folklorna dejavnost. Vaje potekajo enkrat tedensko, nemanjene so otrokom v starosti 5-6 let. Otroci bodo preko igre spoznavali ljudske plese, pesmi, glasbila in različne zvrsti ljudske umetnosti. Spoznali bodo tudi oblačila, obutev, pokrivala, frizure ter stare fotografije, ki nas povezujejo z našo kulturno tradicijo.
Koordinatorki: Mateja Švara in Špela Poljanšek.
ZDRAVJE V VRTCU
JEJ ZDRAVO, SPOŠTUJ HRANO IN VARUJ NARAVO
Rdeča nit za šol. l. 2024/25: Dejavnosti, ki se bodo izvajale v okviru projekta si udeleženci izberejo sami, pomembno je da so dejavnosti s področja krepitve zdravja.
V obdobju odraščanja je ustrezen način prehranjevanja ključnega pomena, saj telo hrano, ki jo zaužijemo, porabi tako za rast in razvoj kot tudi za vsakodnevne dejavnosti. V tem obdobju je zato izjemno pomembno, ne le, da otrok jé dovolj, ampak predvsem, da uživa kakovostno, raznoliko in zdravo hrano. Vse pogosteje pri tem izpostavljamo tudi trajnostno, lokalno pridelano hrano, ki je prijaznejša do okolja. V letošnjem šolskem letu bomo spodbujali, da boste v prehranskih sistemih v vrtcih preko nabave, priprave in ponudbe ter motivacije otrok zmanjševali zavržke hrane in s tem negativne vplive na okolje. Trenutne prehranske vzorce v vrtčevskih okoljih bomo primerjali s predlaganimi prehranskimi vzorci, kot jih narekujejo prenovljene Smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ter opazovali ali lahko zmanjšamo svoje okoljske vplive tudi na račun prilagoditev v prehrani. Zdrava in trajnostna prehrana vključuje varno, energijsko in hranilno uravnoteženo, varovalno ter biološko sprejemljivo hrano, ki ustreza posameznikovim prehranskim potrebam, ohranja in krepi njegovo zdravje ter je sočasno prijazna do okolja in podnebja. To pomeni, da izbiramo hrano, ki je lokalna, pridelana na čim bolj naraven način, sezonska, čim manj predelana in zapakirana. Pri tem tudi skrbimo, da hrana ne postane odpadek. S primernimi pristopi bomo zato skušali pri otrocih spodbuditi uživanje čim bolj raznolik izbor živil rastlinskega izvora, dali prednost kakovostnim mlečnim izdelkom, pustim vrstam mesa, ribam, stročnicam, polnovrednim žitom in žitnim izdelkom ter kakovostnim maščobam. Po mnenju domačih
in tujih strokovnih združenj je uravnotežena, pestra in mešana prehrana po zgornjih načelih trenutno najoptimalnejši način, kako v praksi doseči ustrezno razmerje med okoljskimi vplivi in vplivom prehrane na zdravje. Vse drugačne oblike prehranjevanja v teh okoljih lahko privedejo do poslabšanja hranilne vrednosti obrokov, posledice zavračanja hrane pa se lahko odrazijo v še dodatno povečanem negativnem okoljskem odtisu prav na račun zavržkov hrane. Zato bomo v tem šolskem letu iskali prakse, da bo takšna prehrana čim večkrat tudi dejansko na otroških krožnikih, po drugi strani pa, da bo tudi dobro sprejeta s strani otrok, kar pomeni, da ne bodo nastajali pretirani zavržki hrane. Že z manjšimi spremembami tako pri izboru, kombiniranju hrane kot njene priprave lahko že vsak izmed nas zmanjša svoj ogljični odtis in spodbudi prehod v bolj trajnosten sistem oskrbe s hrano. Globalnega segrevanja ni mogoče zadržati brez sprememb v načinu proizvodnje in potrošnje hrane.Torej šteje vsak kamenček v mozaiku, ki ga naredimo kot posamezniki ali kot skupnost.
V letošnjem šolskem letu se je v projekt Zdravje v vrtcu vključilo 11 oddelkov.
Koordinatorka: Mateja Marolt
Umetnost v vzgoji v vrtcih in šolah | Založba Univerze na Primorskem (upr.si)
