Potrebnih je kar nekaj veščin tudi za pohod, ki se nam odraslim zdijo samoumevne, otroci pa jih pridobivajo skozi vsakodnevne izkušnje. Že sama varna hoja ob prometni cesti je lahko za otroka velik izziv. Skrb za prijatelja, ki ga drži za roko je velika odgovornost za otroka. Pomemben je tudi odgovoren odnos do svojega nahrbtnika in njegove vsebine, da karkoli ne ostane v naravi. Otrok se v okolici uči spoštovanja odraslih (pozdravjanje), ter spremljanja okolice (spremembe v naravi, promet, arhitektura, živali, …). Ob tokratnem izletu, pa  smo se dotaknili tudi pomena ohranjanja kulturne in naravne dediščine naših prednikov. 

Živi muzej Krasa je tematski park v naravi in učna pot. Muzej na prostem prikazuje dediščino, ki je zaradi bližine meje ostala skoraj nedotaknjena vse od konca druge svetovne vojne. Veliki poznavalec Krasa, dr. Stanislav Renčelj, o Živemu muzeju Krasa pravi: “To območje je skozi stoletja sooblikoval človek s svojim delom. Še živeče generacije vedo povedati, kako so čistili gmajno ter zlagali kamenje v griže in suhe zidove. Ob težaškem delu so našli še voljo za zidavo pastirskih hišk. Ob sušnih letih so komaj prepasli živino. /…/. Poznali so vsak kamen, vsako dolino in ogrado. V kalih in štirnah so varovali vsako kapljo vode. /…/. Živi muzej Krasa naj ohranja spoštljiv odnos do časa, ko so generacije tu aktivno kmetovale za vsakdanji kruh.”

Na tokratnem pohodu smo si ogledali pastirsko zavetje in suhi zid. Suhi zidovi danes veljajo za posebnost Krasa, saj dajejo značilnost in estetiko kraški kulturni krajini. Ob čiščenju pašnikov in travnikov so odstranjeno, neobdelano kamenje zlagali v zidove, pri tem pa niso uporabljali malte ali drugega veziva, zaradi česar so dobili ime kraški suhi zidovi. Pastirske hiške so izraz življenja kraškega človeka, ki se je preživljal s kmetovanjem. Zanje je značilna ljudska arhitektura iz neobdelanega kamna, ki so ga odstranjevali iz gmajn in ograd. Hiške, ki so pastirjem nudile zavetje pred burjo in dežjem, so gradili kot samostoječe ali prislonjene ob velike stene oziroma suhe zidove. 

Otroci so si z zanimanjem ogledovali pastirsko zavetje in hiške. Ob tem pa so radi tekali po travnikih in nabirali jesenske listke vseh barv. Na poti nazaj so tudi zapeli. Še se bomo vračali..

Avtor prispevka: Anja Kristan

Fotografije: Anja Višček in Leonida Grgič Bizjak

Vir:

– https://www.visitkras.info/zivi-muzej-krasa

– https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDivi_muzej_Krasa

DOSTOPNOST