Plezanje kot ena od naravnih oblik gibanja je zelo staro. Strokovnjaki trdijo, da je starejše od hoje, saj človek – otrok – za premikanje, poleg nog najprej začne uporabljati roke, šele nato shodi (Pistotnik, Pinter in Dolenc, 2002; Pistotnik, 2011). Plezanje uvrščamo med naravne oblike gibanja, pri katerem za premikanje telesa po nagnjeni podlagi uporabljamo noge in roke. Če otrok veliko pleza, s tem razvija večjo moč rok, to pa mu omogoča raziskovanje in učenje novih gibalnih vzorcev.
Zakaj otroci tako zelo radi plezajo? Predvsem zato, ker je zabavno! Plezanje otroku predstavlja velik izziv, a izziv, s katerim se rad spopade. Omogoča mu, da premika meje svojih sposobnosti in doseže nove uspehe. Številni strokovnjaki trdijo, da je plezanje v otroški naravi – to počnejo zato, da tekmujejo, se družijo in zabavajo
Plezanje otroku omogoča celosten telesni razvoj: s plezanjem razvija mišice rok, nog in trupa, hkrati pa izboljšuje koordinacijo rok, stopal in oči.
Če želi otrok biti pri plezanju uspešen, mora strateško načrtovati vsak svoj naslednji korak in se odločiti, kam bo postavil prste ali stopala. S tem bo izboljšal svojo koordinacijo, to pa mu bo koristilo za kateri koli drug šport, za katerega bi se lahko začel zanimati kasneje.
Kameleončki so našli naravno plezalno steno, ki jih je zelo navdušila. Večina otrok se je spontano odločila, da se preiskusi v plezanju. Pri tem so bili uspešni in zelo vztrajni. Pozorno so ocenjevali, kam naj se primejo, da se bodo lahko povzpeli više, kam naj postavijo stopala, da jih bodo noge zadržale in se bodo lahko odrinili više.
Z Rokom sva morala obljubiti, da bomo sem prišli še veliko krat.
Besedilo: Sabina Vlašić
Fotografije: Sabina Vlašić
Navedeni avtorji:
Pistotnik, B. (2011). Osnove gibanja v športu. Osnove gibalne isobars. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Pistotnik, B., Pinter, S. in Dolenc, M. (2002). Gibalna abeceda : [naravne oblike gibanja v športni praksi]. Ljubljana : Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
