V mesecu januarju smo v sklopu »Moje telo« spoznali in se naučili veliko novega. Dano temo smo izbrali, ker nas je za to navdihnila zdravstvena mizica, katero smo si izposodili iz sosednje skupine. Otroci so se z njo v kotičku igrali z velikim navdušenjem. In ker je otrokov interes izhodišče za obravnavo določene teme, ki otroke trenutno zanima, sva izkoristili priložnost.
Otroci so najprej s čutili zaznavali naravno okolje. Poslušali so zvoke, pokanje vej, katere je burja upogibala, vonjali, tipali led in postopoma prešli na svoje telo ter zaznali tudi dele svojega telesa.
Otroci so imeli v skupini kar nekaj knjižnega gradiva s strokovno literaturo o človeškem telesu, gibalih, mišicah itd. Dnevno so listali knjige, ker jih je zgradba telesa zanimala in porajalo se jim je veliko vprašanj. Preko knjig so se marsikaj naučili in z razlago spoznali nekatere nove besede in osvojili njihovi starosti primerna znanja o človekovem telesu.
Na velik list papirja smo obrisali dečka ter v obris narisali pomembne organe. Pogovarjali smo se, da smo si ljudje po telesni zgradbi podobni a vendar tudi različni, vsak je edinstven in samosvoj.
Ko so otroci pridobili nekaj novega znanja, so vstavili v obris otroka, ki je bil sestavljen iz kock, slike človeških organov, katere so tudi prav postavili. Pogovarjali smo se tudi o tem, da je za naše zdravje potrebno nenehno skrbeti, če pa pride do bolezni, moramo obiskati zdravnika. Z velikim navdušenjem smo se odločili postavili kotiček »Zdravstveni dom in Lekarno«. Zdravila nam pri bolezni pomagajo. V skupini imamo očeta dečka, ki pregleduje zdravila v laboratoriju. Obiskal nas je in nam predstavil delo laboranta ter pokazal nekaj poizkusov. S seboj je prinesel kar nekaj pripomočkov, ki jih uporabljajo v laboratoriju: haljice, očala, pipete, urno steklo… Otroci, čisto vsi, so se za nekaj minut spremenili v laboranta in se predali delu, niso se pustili motiti. Nalogo so vzeli resno.
Obiskov še ni bilo konec, v našo skupino smo povabili tudi medicinsko sestro ga. Ano Furlan. Otrokom je želela približati delo zdravnika in na ta način pomagati otrokom prebroditi strah pred obiskom zdravnika. Z zdravstvenimi pripomočki je otrokom pokazala, kako se oskrbi rane, poškodbe in kako poteka sistematski pregled otroka.
Ambulanta v skupini še vedno obratuje in kot kaže, je še ne bomo zaprli, ker je pri otrocih veliko zanimanje za igro vlog-zdravnik.
V tem sklopu so se otroci veliko novega naučili, opazovali sebe, dele telesa, spoznali zdravniške pripomočke ter se jih naučili poimenovati in kar je najbolj pomembno, spoznali, z branjem knjige »Tudi sebe imam rad!«, da se morajo imeti radi- vsak je edinstven, samosvoj.
Gospodu Bojanu in gospe Ani se zahvaljujemo za obisk.
Besedilo: Erna Fabjančič
Fotografije: Erna Fabjančič in Mateja Bolčič
