Pisateljica Carol McCloud v pravljici Si danes že napolnil svoje vedro? trdi, da vsak človek na tem svetu s seboj nosi navidezno vedro. Pisateljica na zanimiv in otrokom razumljiv način prek pravljice z vedrom uprizarja, da ko storimo nekaj lepega sebi in nekomu drugemu napolnimo navidezno vedro, obenem pa, ko nekomu storimo nekaj žalega, izpraznimo njegovo in svoje vedro.
Pisateljica pripoveduje, da smo ljudje veseli in srečni, ko je naše vedro polno, ko je nekdo do nas prijazen, pozoren, nam pri nečem pomaga, nam nekaj posodi,… Ko pa je naše vedro prazno, smo žalostni in osamljeni.
V skupini Sončki smo si v mesecu decembru zadali prav posebno nalogo: trudili smo se, da vsak dan napolnimo svoje vedro in vedro drugih ljudi.
Vsak otrok in strokovni delavki v oddelku smo dobili svoje »vedro«, ki smo ga polnili z lepimi dejanji, lepimi besedami, objemi, posojanjem igrač, podarjenim risbicam,…
Imeli pa smo tudi skupno vedro, ki smo ga kot skupina z različnimi dejanji vsak dan malo napolnili: izdelali smo voščilnice in jih delili po Divači ter staršem, priredili smo poslovilno zabavo za dečka, ki se je izpisal iz vrtca, poslali smo pismo z risbami dečku, ki je bil na dolgih počitnicah, spekli smo piškote za dedka Mraza.
Spoznali smo, da je za srečo potrebno res malo, včasih le en nasmeh, objem ali vabilo k igri. Vedra smo z novim letom pospravili, še naprej pa se bomo trudili z malimi dejanji lepšati dan sebi in drugim.
Besedilo: Anika Perhavec
Fotografije: Anika Perhavec
