V preteklosti so bile majhne skupnosti osrednjega pomena za življenje. Njeni člani so bili med seboj soodvisni, vsak je bil deležen podpore in njegovo zdravje je bila odgovornost celotne skupnosti. Zaradi razvoja in oblikovanja vse bolj sofisticirane tehnologije so se skupnosti razvile v mesta in nastale so manjše izolirane enote – jedrne družine, kateri posamezni člani pogosto živijo ločeno.
V vrtcu se trudimo za povezanost z družinami otrok, saj se zavedamo, da vsi pripadamo družbi in smo pomembni. Skupaj gradimo skupnost, ki temelji na vrednotah spoštovanja, sprejemanja, povezovanja. To je varovalna mreža za naše otroke, da bodo zrasli v odgovorne, zdrave posameznike, ki jim ne bo vseeno drug za drugega in bodo znali skrbeti za lastno in dobro počutje ljudi, ki jih obdajajo.
V razširjeno družino spadajo tudi stari starši, ki jih z veseljem sprejmemo medse. In tako so nas v skupini Netopirčki (otroci stari 4-6 let) obiskali mnogi dedki, babice, … ki jih otroci glede na svoje kulturno jezikovno ozadje imenujejo tudi nona, babi, baba, majka, nana, …. za dedke pa nono, dedi, čača, babo, … Otroci so svojim starim staršem vedno radi nastopali, razkazali vrtec, z nekaterimi smo se odpravili na sprehod, ogled razstav v Kosovelov dom, na planinski pohod okoli Tabora, na pravljico v Kosovelovo knjižnico, z drugimi smo se v vrtcu igrali, risali, plesali, praznovali, barvali ptičje krmilnice, trli orehe, …. Vsak obisk je bil nekaj posebnega in edinstvenega. Vsaka babica ali dedek je na dan obiska postal babica ali dedek čisto vseh otrok. Vsak otrok je žarel, ko je predstavil svoje stare starše, zanje so edinstven zaklad in zato smo jih tudi mi tako sprejeli in obdarili. Naj bodo stari starši zakladi in zakladnice naše skupnosti. Hvala vsem, da ste prišli.
Besedilo: Anja Kristan
Fotografije: Anja Višček
