Poletje je običajno težko pričakovan letni čas tako za otroke kot za odrasle. Med poletjem imamo čas za počitek, odklop, dopust, potovanja, izlete, nove izkušnje, kar skupaj s šolskimi počitnicami spremeni rutino vsake družine.
Otroci se večinoma lažje privadijo na začetek poletne rutine, ko je manj pravil, manj obveznosti, starši preživijo z njimi več časa; kot pa na ponovni začetek šolskega leta. Slednji namreč zaznamuje veliko sprememb: menjava igralnice, morda vzgojiteljice ali pomočnice vzgojiteljice, otroci zamenjajo vrtec, sorojenec začne s šolo, več časa preživijo v vrtcu, kjer se morajo ponovno prilagoditi skupini drugih otrok in dnevni rutini vrtca.
Tako ni neobičajno, da se pri otroku, ki je že bil vključen v vrtec, pojavijo občutki negotovosti, jokavost in iskanje bližine znane osebe. Otroci so lahko v teh prvih tednih sprememb bolj zadržani pri sodelovanju v aktivnostih in navezovanju stikov z vrstniki in strokovnimi delavci. Vendar dlje kot je otrok vključen v vrtec in bolj redno kot prihaja, lažje in hitreje se prilagodi na spremenjene okoliščine. Začne se vključevati v dejavnosti, postaja verbalno in fizično bolj aktiven, izraža zanimanje in vstopa v stik z ostalimi otroki. Ko se otrok na vzgojitelja ali vzgojiteljico naveže, začne tudi vrtec doživljati kot pozitivno izkušnjo. Varnejša kot je navezanost med otrokom in strokovnim delavcem, bolj si otrok dovoli raziskovati in pridobivati nove izkušnje.
V tem prehodnem obdobju bo otrok najverjetneje tudi v domačem okolju potreboval več pozornosti staršev oz. skrbnikov. Vabil vas bo k igri, si želel skupaj z vami ogledati risanko, potreboval bo več časa za uspavanje, želel si bo več bližine, morda bo želel ponovno spati z vami. Postopoma se bo otrok privadil na rutino šolskega leta in potreba po vaši pozornosti se bo ustalila.
Zakaj pa je rutina pomembna?
Rutina in posamezni rituali otroku nudijo občutek varnosti, saj ve, kaj lahko pričakuje, hkrati pa usmerjajo vedenje ter čustvovanje v otrokovem razvoju. Rutine se razlikujejo od družine do družine, predvsem pa glede na starost in razvoj otroka. Otroci postajajo vedno bolj aktivni v oblikovanju rutine in sodelovanju pri ritualih (npr. peka piškotov v novoletnem času). To spodbuja njihove jezikovne, akademske in socialne veščine.
Pogovarjanje z otrokom
Pogovori, ki spremljajo posamezne dnevne rutine, npr. skupni obroki, omogočajo otroku učenje uporabe jezika in razvoj govora. Od pripovedovanja, razlaganja, pojasnjevanja o dogodkih tistega dne do načrtovanja dejavnosti v prihodnosti. S tem, ko v pogovoru sodelujeta več kot dva družinska člana, ta postane bolj bogat in kompleksnejši, saj se mora otrok naučiti sodelovati v taki obliki komunikacije. Posamezni rituali pa otroku nudijo priložnost za krepitev besedišča z določenega področja (npr. poleti se z otrokom pogovarjamo o morju, plavanju, potrebščinah za v vodo, sklepamo dogovore za zagotovitev varnosti v vodi).
Skupno branje
Skupno branje podpira razvoj otrokovih jezikovnih zmožnosti, saj omogoča spontano iskanje ter spoznavanje tako črk kot besed in skupno razmišljanje o pomenu prebrane zgodbe. S sprotnim opisovanjem ilustracij otrok razvija spretnosti opisovanja in krepi svoje besedišče. Ko skupno branje vključimo v dnevno rutino družine, npr. zjutraj, pred spanjem, to ne zajema le surovega branja zapisanega besedila, temveč svojo vrednost doseže z opisovanjem ilustracij, iskanjem likov na straneh, otrokovim ponavljanjem že naučenih stavkov, dodajanjem osebne note zgodbi. Ker se otrok in starš med skupnim branjem običajno tudi crkljata, je to za otroka čustveno pozitiven dogodek, ki spodbuja dojemanje branja kot prijetne dejavnosti.
Socializacija
Rutina predstavlja tudi strukturo za druženje in družbeno sprejemljivo vedenje pri otrocih. Rutina in rituali so okvir oz. kontekst znotraj katerega začnejo otroci uriti veščine pogojevanja s starši (npr. koliko časa bodo budni na silvestrovo, kaj zmorejo narediti sami). Z opazovanjem ali sodelovanjem v ritualih, se otroci učijo vedenja, sprejemljivega za posamezno situacijo (npr. kako se nekomu vošči za rojstni dan), z aktivno udeležbo v dnevni rutini družine pa otroci urijo svoje veščine na vseh področjih, s tem pa postajajo vse bolj samostojni.
Pomembno pa je, da vsaka družina presodi kaj ji je najpomembnejše in svojo rutino oblikuje tako, kot ji najbolj ustreza.
VIRI:
- Datler, W., Ereky-Stevens, K., Hover-Reisner, N. in Malmberg, L. E. (2012). Toddlers’ transition to out-of-home day care: Settling into a new care environment. Infant Behavior and Development, 35(3), 439 – 451. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0163638312000379
- Spagnola, M. in Fiese, B. H. (2007). Family routines and rituals: A context for development in the lives of young children. Infants and young children, 20(4), 284 – 299. https://journals.lww.com/iycjournal/fulltext/2007/10000/Family_Routines_and_Rituals__A_Context_for.2.aspx
Besedilo: Katrin Češčut Bandelj, mag. psih., svetovalna delavka
