SVETOVNI DAN KNJIGE IN AVTORSKIH PRAVIC – 23. 4. 2024
Živimo v digitalni dobi, kjer nas preplavlja tehnologija na vsakem koraku. S posedanjem pred televizijo, igranjem igric na računalniku ali telefonu ne preživljamo kakovostnega časa z otroki. Otroci potrebujejo našo pozornost in bližino. To jim lahko nudimo na različne načine, kot so npr. preživljanje prostega časa v naravi, z izleti, ogledi predstav, skupno igro… Mednje spada tudi branje knjig.
Otroku lahko začnemo brati že takoj po rojstvu. Ob poslušanju besedila otrok spoznava melodijo jezika, glasove, zvoke in opazuje našo obrazno mimiko, ki jo lahko spreminjamo glede na počutje likov v zgodbi (veselje, strah, začudenje, jeza, …). Do petega meseca starosti otroku predstavimo knjige z enostavnimi rimami, slikami, vzorci, mehke knjige in razne kartonke s preprostimi slikami predmetov in živali. Branje lahko popestrimo s prstnimi igrami in božanjem. Potipanke in mehke knjige z raznolikimi šumi, barvami in teksturami so odlični za gledanje, saj spodbujajo radovednost in raziskovanje otroka ter njegovo interakcijo s knjigo. Do enajstega meseca starosti ponudimo slikanice s prvimi besedami, zbirke enostavnih pesmi in zgodb. Malčki radi pogledajo v knjige z zavihki in poslušajo rimajoča besedila. Razne slikanice s svojo polnostjo barv in oblik ter enostavnih zgodb so lahko del večernega branja, saj branje otroka pred spanjem umiri, znan glas pa uspava. Starejši kot so otroci, drugačne so njihove potrebe po knjigah. Nekatere privlačijo knjige z dodelanimi ilustracijami in malo besedila, drugi raje posežejo po dolgi zgodbi. Otroka lahko peljemo v knjižnico, kjer si sam izbere knjigo, ki bi želel, da mu jo preberemo, ali pa si izbere knjigo iz svoje nabirke, ki jo ima doma. Seveda mu občasno lahko tudi sami predlagamo knjigo, ki je primerna za njegovo starost.
Ne glede na otrokovo starost pa je za predšolske otroke pomembno interaktivno ali skupno branje. To branje obsega tehnike spodbujanja otroka k vključenosti v branje in starševsko odzivnost nanj. Z otrokom najprej poiščemo primeren prostor za branje. Pred branjem je priporočljivo, da otroku pokažemo naslovnico in se pogovorimo o tem, kaj je na njej prikazano in o čem pripoveduje zgodba. Pri skupnem branju otroku pomagamo ohranjati pozornost (npr. z različnim tonom glasu, obrazno mimiko, …). Pustimo mu, če lahko, da sam drži knjigo in obrača strani. Dovolimo mu, da knjigo tudi samo prelista. Ko beremo in otrok obrne stran v knjigi, počakamo na njegov odziv na videno in/ali prebrano in se izogibamo postavljanju vprašanj. Med branjem poudarjamo pomembne besede v knjigi in pokažemo na sliko/ilustracijo, na katero se nanaša beseda. Če otrok nekaj opazi in izrazi s stavkom (npr. »To je medved!«), njegovo izjavo razširimo (npr. »Res je, to je velik rjav medved.«). S pomočjo različnih tematik, kot so duhovi, gusarji, gradovi, pomagamo otroku graditi in razvijati domišljijo. Po branju otroka vprašamo, kaj mu je bilo všeč in tudi, kaj mu ni bilo všeč in zakaj. Spodbudimo ga, da: opiše dogodke v knjigi, kateri liki se v zgodbi pojavijo, koga srečajo, kaj so videli in kako se zgodba konča; opiše like – kako izgledajo, se premikajo, oglašajo, obnašajo. Če otrok tega ne zmore, mu pomagamo z vprašanji: ali je lik velik, majhen, pogumen, vesel, …
Zakaj je torej skupno branje tako pomembno?
Z branjem se razvija občutek oblikovanja zgodbe in sporočil, širi se besedni zaklad otroka in omogoča razvoj kompleksnejših besed. S skupnim branjem se povečuje tudi čustvena bližina med otrokom in staršem. Gre za prijetno dejavnost, ki jo lahko vpeljemo tudi v čas pred spanjem. Najpomembnejše prednosti skupnega branja za otrokov razvoj in učenje so torej naslednje:
- spodbujanje razvoja empatije,
- spodbujanje domišljije in kreativnosti,
- spodbujanje osredotočenosti in samonadzora,
- pridobivanje obsežnejšega besednjaka,
- spodbujanje povezanosti med staršem in otrokom.
Za konec še: katere knjige so primerne za otroka?
- Knjige z oznako »zlata hruška«: če vpišemo v spletni brskalnik »zlata hruška«, nam na spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana ponudi nabor knjig, ki so vsebinsko primerne za različno populacijo otrok, od najmlajših do mladostnikov. Pomembno je, da otroku beremo knjige, ki jim lahko sledi in ga hkrati ne dolgočasijo.
- Knjige, ki vključujejo več senzornih kanalov: knjiga je veliko bolj zanimiva, če vključuje poleg zanimivih ilustracij tudi zvočna sporočila (npr. s pritiskom na gumb) ali teksture, ki so zanimive na otip. Vseeno pa moramo biti previdni, da teh dražljajev ni preveč, da ne bi negativno vplivali na zaznavanje vsebine zgodbe.
- Kompleksno opisani glavni junaki, bogat besednjak: knjige so edinstvena priložnost za krepitev otrokovega govorno-jezikovnega razvoja, saj se otrok sreča z bogatejšim in širšim besednjakom kot v vsakdanjem življenju. Hkrati pa preko glavnih junakov zavzema različna stališča, prevzema različne vloge ter se uči empatije, prijaznosti, sodelovanja.
VIRI:
- Branje knjig s predšolskimi otroki. (2019). Dostopno na strani: https://www.logopedskikoticek.si/2017/04/17/branje-knjig-s-predsolskimi-otroki/ (pridobljeno 8. 4. 2024).
- Branje z otrokom. (30. 4. 2021). Dostopno na strani: https://unicef.si/branje-z-otrokom/ (pridobljeno 9. 4. 2024).
- Kako branje vpliva na dojenčkove možgane? (2023). Dostopno na strani: Kako branje vpliva na dojenčkove možgane | Mladinska knjiga (mladinska-knjiga.si) (pridobljeno 10. 4. 2024).
- Svetin, H. Kakovostne otroške knjige in skupno branje. (2024). Dostopno na strani: https://www.center-motus.si/kakovostne-otroske-knjige-in-skupno-branje-kaksna-je-dobra-knjiga-za-otroka-zakaj-je-pomembno-skupno-branje/ (pridobljeno 8. 4. 2024).
Besedilo: Tina Godina Babuder, mag. prof. ped., vzgojiteljica za zgodnjo obravnavo
