Ljudje imamo prirojeno potrebo po povezovanju z naravo in drugimi živimi bitji. To lahko opazimo že na ohranjevalnikih zaslona, kjer imamo nastavljene fotografije narave; ko smo pod stresom nam pomaga sprehod skozi park ali gozd, pogosto sanjarimo o počitnicah na morju, v gorah…
Zdaj, ko je pomlad tukaj in vse postaja bolj zeleno, drevesa poganjajo nove liste, občudujemo lahko raznobarvne cvetove, nam narava sama ponuja priložnosti za povezovanje z otrokom in uživanje v naravi.
Preživljanje časa v naravi spodbuja senzorno stimulacijo otrok, predvsem ko so v stiku z zemljo, ko nabirajo rože, se dotikajo kamnov, nabirajo vejice… Hkrati ponuja obilo iztočnic za pogovor o spreminjanju narave, letnih časih in našem vplivu na okolje. Otroka lahko vključimo že v načrtovanje obdelovanja vrta, z razporejanjem in sajenjem rož, zelenjave in drugih rastlin ter z označevanjem zasajenega še dodatno spodbujamo njegov miselni razvoj. Narava pa tudi ponuja neskončno priložnosti za gibanje in ustvarjanje.
Poleg na fizično dobro počutje, narava pozitivna vpliva tudi na naše duševno zdravje. Izpostavljenost zelenim in modrim naravnim okoljem zvišuje pozitivna čustva in znižuje negativna čustva. Posamezniki, ki preživijo več časa v naravi tako občutijo več veselja in zadovoljstva, manj so tesnobni in imajo tudi boljšo pozornost.
Kako se lahko bolj povežemo z naravo?
- Naravo poiščemo kjerkoli smo: pozorni smo na vsak del narave, ki ga lahko najdemo okoli sebe, naj si bo to drevo, ki rase pred hišo, ptičje petje, pogled na morje, karkoli. Otroka spodbudimo, da opazuje naravo.
- Ko smo v naravi, uporabimo vse čute: pozorni smo na to, kar slišimo, kar vonjamo, kar vidimo, čutimo… K temu spodbudimo tudi otroka – naj bo pozoren na svoje občutke in našteje čim več stvari.
- Telovadimo v naravi: čim več časa preživimo zunaj, saj narava omogoča raznolike oblike gibanja brez načrtne namere po tem.
- Naravo si približamo: prostore opremimo z rastlinami, stene pobarvamo v naravne odtenke, obesimo fotografije iz narave.
- Združimo naravo z ustvarjalnostjo: ustvarjamo z naravnim materialom, oblikujemo z glino, se igramo v naravi.
In ker je ravno prihajajoči 7. april Svetovni dan zdravja, lahko iz zapisanega vsi vzamemo vsaj en del in se nekoliko bolj zavedno odpravimo skupaj v naravo.
*povzeto po:
Corazon, S. S., Stigsdotter, U. K., Moeller, M. S. in Rasmussen, S. M. (2012). Nature as therapist: Integrating permaculture with mindfulness-and acceptance-based therapy in the Danish Healing Forest Garden Nacadia. European Journal of Psychotherapy & Counselling, 14(4), 335-347.
Mental Health Foundation (2021). Nature – how connecting with nature benefits our mental health. Dostopno na: https://www.mentalhealth.org.uk/our-work/research/nature-how-connecting-nature-benefits-our-mental-health
Moeller, C., King, N., Burr, V., Gibbs, G. R. in Gomersall, T. (2018). Nature-based interventions in institutional and organisational settings: A scoping review. International Journal of Environmental Health Research, 28(3), 293-305.
Besedilo: Katrin Češčut, mag. psih., svetovalna delavka
