V skupini Netopirčki se redno odpravljamo v gozd. Tako smo se odpravili že na nekaj planinskih pohodov, kjer je največji izziv hoja v strm teren ali daljša časovna dolžina samega pohoda. Otroci so vedno navdušeni nad razgledom z višine. Opazovalni obiski gozda so namenjeni poslušanju, opazovanju, skrbi za življenje v gozdu. Opazovali pa smo tudi živalske sledi. Izvedli smo tudi zanimiv orientacijski pohod, ter obisk naše naravne in kulturne dediščine (pastirska hišica, kal, suhi zid, nova štirna, ….). Otrokom pa vedno najbolj ostanejo v spominu igralne ure v gozdu.
Ob ogledu fotografij v albumu naše skupine smo se pogovarjali o tem, kaj vse smo doživeli v gozdu in zakaj se nam zdi pomemben. Gozd predstavlja otrokom pomemben učni prostor, v katerem se preko igre in raziskovanja veliko učijo, v njem so sproščeni, vanj se radi vračajo. Ponuja marsikaj, kaj otrokom omogoča zdravo odraščanje (gibanje, razvijanje pozitivnih vrednot, jih sprošča, …). Je poln živali in rastlin, do katerih otroci gojijo spoštljiv odnos, v sebi pa skriva tudi veliko naravne in kulturne dediščine. Izrednega pomena se nam zdi, da se otroci naučijo dojemati gozd kot vrednoto, ki jo bodo znali varovati, spoštovati, skrbeti zanjo in se bodo vanj vedno radi vračali.
Izjave otrok:
– Všeč mi je bilo, ko smo našli gosenico. (Iris)
– Kako je bilo dobro, ko smo se “cingali” (=gugali) na lijani. (Neja, Ledri, Katarina, Teodora)
– S Tinkaro sva delali hiško za palčke iz kamnov. Kaj misliš, da še stoji? (Erika)
– Jaz vedno splezam najvišje na drevo. Glej, sem narisal tudi visoke veje. (Gabrijel)
– Smo delali velike in majhne hiške iz vej. Meni je bila lepa tista velika, da smo šli noter. (Evan, Lara, Vid)
– Sem splezala visoko. (Lejan, mlajša za eno leto od vseh. Izredno ponosna na svoj uspeh)
– Smo našli uno staro desko v gozdu in smo dali spodaj kamen in smo naredili gugalnico. Je bilo super. (Tinkara)
– V gozdu je bilo dobro, ko smo iskali markacije in so nam pokazale pravo pot. (Adna, Edvin, Anila)
– Mi je bilo dobro, da je bil tudi moj brat (dvojček) in smo se skrivali. (Joel)
– Lepo je bilo, ko smo zaprli oči in smo poslušali zvoke. (Metka)
– Je blo mi všeč, ko smo videli uni zid, suhi zid, ku se ne sme plezat gor. Je bil lep. (Izet)
– V gozdu lahko polno tekam s prijatelji. (Vanesa)
Besedilo: Anja Kristan
