Na začetku meseca smo ustvarjali s črno in belo barvo, ki ju otroci ne uporabljamo pogosto, a sta zelo zanimivi. Predvsem črna, saj lahko z njo vse prebarvaš!

V telovadnici so nam zelo všeč plezala, tudi tista zelo visoka. Učimo se tudi pravilno skakati v globino, da varno pristanemo in se ne poškodujemo.

Redko se zgodi, da smo v vrtcu prisotni prav vsi – vseh 14 levov. Zato smo izkoristili priložnost in se odpravili do vodohrana (ja, prav tistega, kjer živi naša prijateljica čarovnica), da bi se skupinsko fotografirali.

Ko se odpravljamo na sprehod ali se z njega vračamo, nas vedno pridejo pozdravit otroci iz drugih skupin, ki se igrajo na igrišču. To so lahko naše starejše sestre, prijatelji ali sosedi.

Kadar je vreme suho, se odpravimo do gozda. Med sprehodom proti gozdu smo odkrili, da so na vrtu ob železnici po novem živali: kokoši, petelini, ovca in oven. Ko pridemo v gozd, se lahko sproščeno gibamo, saj tam ni avtomobilov, ki bi nas lahko povozili. V gozdu najraje plezamo po kamnih in opazujemo drevesa. Ker je jesen, smo lahko opazili tudi različne vrste gob. Naučili smo se, da se gob ne dotikamo, saj so nekatere med njimi strupene.

V tednu med 5. in 9. oktobrom smo obeležili Teden otroka, katerega letošnje geslo je bilo: »Dobro jutro, dober dan – naj te spremlja prav vsak dan.« Zato smo se pogovarjali o tem, kaj je za nas lep dan. Naše izjave smo zapisali in zalepili na kartonasto sonce, ki smo ga tudi porisali z barvicami. V Tednu otroka smo se družili tudi z otroki iz vseh skupin v vrtčevskem atriju.

Ko smo hodili mimo igrišča pri zdravstveni postaji, smo opazili, kako vrtnarji sadijo drevo. Luknjo so izkopali z manjšim kopačem. Nato so sadiko vzeli iz lonca in jo položili v luknjo. Upamo, da nam bo novo posajeno drevo, ko bomo nekoliko večji, nudilo prijetno senco.

Oktobra je še ena levinja praznovala svoj drugi rojstni dan. Že naslednji mesec bomo vsi dvoletniki!

Med sprehodi nam je zelo všeč, če lahko med hojo božamo in tipamo različne rastline, zidove ali ograje. Tako smo ugotovili tudi, da je vrtnice bolje občudovati od daleč, saj imajo trne. Opazovali smo jih od blizu in ugotovili, da zelo lepo dišijo.

Konec oktobra smo skozi okno opazili prve znanilce jeseni: listi so se začeli barvati in odpadati. V vrtcu nas je obiskala teta Jesen. Po njenem obisku smo lahko slikali s čopičem in tempera barvami na papirju, ki smo ga namestili na stojala. Nato smo se odpravili razgibat v atrij, kjer nam je teta Jesen pripravila šotor in različne zabavne rekvizite. Ko smo se vrnili v igralnico, pa smo ugotovili, da je bila polna kostanjev. Hitro smo morali pobrati vse kostanje in z njimi nahraniti medveda na kartonasti škatli.

Besedilo: Andrea Roberti

DOSTOPNOST