V skupini Muce iz enote Lehte smo skupaj s starši izvedli orientacijski pohod Po poti Srečka Kosovela, s katerim smo želeli otrokom na doživljajski način približati pesnika ter spodbuditi raziskovanje lokalnega okolja. Dejavnost je temeljila na povezovanju gibanja, ustvarjalnosti in sodelovanja ter je predstavljala priložnost za krepitev odnosa med vrtcem in družino.
Zbrali smo se pred Osnovno šolo Srečka Kosovela Sežana, kjer sem udeležence seznanila s potekom srečanja. Vsak otrok je prejel svoj zemljevid, ki ga je spremljal skozi celotno pot in je bil prilagojen za to starost otrok.
Orientacijski pohod je potekal po Sežani in je vključeval pet postaj:
- Na prvi postaji, pred Osnovno šolo Srečka Kosovela Sežana, so otroci risali na ploščad s kredami. Upodabljali so sebe, nekateri so se tudi podpisali, pri čemer so mlajšim pomagali starši.
- Na drugi postaji, pred Kosovelovim domom, je vsak otrok s pomočjo staršev iz zlatega papirja izdelal čoln. Nastale čolne so otroci skupaj postavili na tla, okoli njih smo oblikovali krog ter izvedli kratko gibalno dejavnost.
- Na tretji postaji, pred Ljudsko univerzo Sežana, kjer stoji doprsni kip Srečka Kosovela, so otroci risali njegov portret ter skupaj s starši razmišljali o tem, kam gleda in kakšen je.
- Na četrti postaji, pred Kosovelovo knjižnico Sežana, so otroci reševali uganko, povezano s knjigo.
- Na peti, zadnji postaji, na Trgu osvoboditve Sežana pri kipu Srečka Kosovela, so starši otrokom prebrali slikopis pesmi Otrok s sončnico, ki so ga otroci predhodno izdelali v vrtcu.
Otroci so za vsako opravljeno nalogo prejeli nalepko, ki so jo prilepili na svoj zemljevid. Dokončane zemljevide so ob zaključku odnesli domov kot trajen spomin na skupno doživetje. Srečanje smo zaključili s skupinsko fotografijo.
Naslednji dan smo dejavnost z otroki podoživeli in jo evalvirali. Otroci so prepoznali svoje portrete, obiskali smo Kosovelov dom, kjer smo preverili, ali so zlati čolni ostali na mestu. Ko smo ugotovili, da so še vedno tam, so jih otroci z navdušenjem vzeli in odnesli domov. Šli smo tudi do Osnovne šole Srečka Kosovela in si ogledali risbe, ustvarjene s kredami. Otroci so prepoznali svoja dela in jih komentirali.
Zbrala sem izjave otrok o njihovih doživetjih:
- »Risali smo na ploščo s kredo. Jaz sem risal mojo prijateljico Lu in Maksa.«
- »Naredil sem Srečka Kosovela, barval sem z barvami.«
- »Šli smo do Srečkove ulice, delali smo ladjice. Moja je bila lepa, malo bela, malo oranžna.«
- »Risali smo tam, kjer je šola, narisal sem mamo s kredo.«
- »Najbolj všeč mi je bilo, ko smo lepili nalepke. Z mano je bila mama.«
- »Ko smo bili pred šolo, sem risala mene in se podpisala.«
- »Barvali smo, jaz sem barval Srečka Kosovela.«
- »Nalepili smo nalepke na zemljevid, ko smo ga iskali.«
- »Jaz sem nesel domov svojo ladjico.«
- »S svinčnikom smo risali Srečka Kosovela.«
- »Narisala sem Srečka Kosovela.«
Iz izjav otrok je razvidno, da so dejavnost doživeli zelo pozitivno, pri čemer so jih najbolj pritegnile ustvarjalne naloge, gibanje in skupno preživljanje časa s starši, kar je hkrati prispevalo k prijetnemu povezovanju vseh udeležencev ter krepitvi učenja skozi neposredno izkušnjo.
Besedilo: Lela Smiljanić
Fotografije: starši skupine Muce
