V vrtcu se vsak dan rojevajo nove zgodbe – ne le tiste, ki jih otroci slišijo iz knjig, temveč tudi tiste, ki jih ustvarjajo sami. Ob poslušanju krajših pravljic, katerim so otroci spreminjali zaključke ali jim dodajali nove zamisli in vsebine, se je porodila ideja, da bi ustvarili čisto svojo zgodbo. In res – nastala je izvirna pravljica o radovedni kraljični.
Ustvarjalni proces se je začel z ilustriranjem zgodbe. Otroci so narisali prizore iz pravljice in iz teh ilustracij oblikovali svojo slikanico. A njihova ustvarjalnost se s tem ni končala. Ilustracije smo vključili tudi v številne dejavnosti, ki so spodbujale govor, domišljijo in medsebojno sodelovanje – nastale so namizne igre z odkrivanjem prizorov, slikovne sestavljanke ter gibalne igre, v katerih smo uporabljali obroče in ilustracije.
Otroci so se vživljali v vloge gledaliških likov in spoznavali različne gledališke prvine – jezik, likovnost, scenografijo, glasbo, gib, prostor in materiale. Uporabljali so različna izrazna sredstva, kot so lutke, gib, jezik in igra vlog, ter pri tem bogatili svojo izražanje, ustvarjalnost in samozavest.
Otroci so postali aktivni ustvarjalci predstave. Skupaj so načrtovali, kako bodo zgodbo predstavili staršem. Razmišljali so o poteku predstave, postavitvi scene, vlogah in o tem, kje bodo sedeli starši. Narisali so načrte, predlagali materiale in sodelovali pri izdelavi rekvizitov – risali so, barvali, rezali, lepili in krasili. Tako sta med drugim nastala tudi dva velika gradova, ki sta kasneje postala osrednji del novega lutkovnega kotička. To je bil prostor za prosto igro, improvizirane predstave, viteške zgodbe in igro z ročnimi lutkami.
Vrh vsega dogajanja je bila gledališka predstava, ki so jo otroci ponosno uprizorili pred starši. Predstava ni bila zgolj prikaz zgodbe o radovedni kraljični – bila je prikaz otrokove domišljije, ustvarjalnosti, sodelovanja in vztrajnosti. Vsak otrok je prispeval svoj del, vsak je bil pomemben člen v procesu.
Takšne izkušnje pustijo trajen pečat. Ne le v otrokovem spominu, temveč tudi v njegovem razvoju. Gledališče je postalo most med domišljijo in resničnostjo, med otroškim svetom in svetom odraslih. In najlepše pri vsem tem je, da so otroci sami ustvarili zgodbo – in jo delili z drugimi.
Besedilo: Tjaša Palčič Kukanja
Fotografije: Ines Frančeškin