Po slastnem slovenskem zajtrku, ki je vseboval med, maslo, črn kruh, mleko in jabolka nas je v vrtcu Lokev razveselil prav poseben obisk. Medse smo povabili čebelarja in to kar dva, gospo Miro in gospoda Slavka, ki sta čebelarja že vrsto let. Pripovedovala sta nam o čebelnjakih, čebelah in njihovih nalogah. Pokazala sta nam zaščitna oblačila in pripomočke, ki jih uporabljajo čebelarji. S seboj sta prinesla tudi panj v katerem so bila satovja, da smo si lahko ogledali in povohali kako je v notranjosti »čebelje hiše«, v panju.
Izjave otrok:
»Čebelar si obleče tako obleko. Tako da ga ne pikajo.«
»Čebelar nabira med in pazi čebele.«
»Potem da jo med v take kozarce.«
»Če ni čebel na svetu ni hrane.«
»Nosijo med v panj. Nabirajo pri rožah.«
»Ja, to se reče cvetni prah.«
»Hiši od čebel pa se reče panj.«
»Čebele ne vidijo barve.«
»S krilci močno mahajo. Tako glej.«
»Imajo eno kraljico, ki se ji reče matica.«
»Moj tata je čebelar. Jaz mu pomagam.«
Naučili smo se tudi novo deklamacijo.
Čebele
To je panj. A kje so čebele?
Skrile so se, proč odletele.
Preštej do deset, pa pridejo spet.
1,2,3,4,……
Bzzzzzzzzzz…..
Besedilo: Maja Anderlič Može
Fotografije: arhiv vrtca Lokev
