Bralna pismenost je stalno razvijajoča se zmožnost posameznika in posameznice za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij. Ta zmožnost vključuje razvite bralne veščine, (kritično) razumevanje prebranega in bralno kulturo (pojmovanje branja kot vrednote in motiviranost za branje). Zato je temelj vseh drugih pismenosti in je ključna za razvijanje posameznikovih in posamezničinih sposobnosti ter njuno uspešno sodelovanje v družbi. Bralna kultura kot pomemben del pismenosti je opredeljena kot odnos posameznika/posameznice ter družbe do knjige in branja (Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti 2019–2030).
Z Rokom se zavedava, da je potrebno bralno kulturo razvijati. Zato sva se odločila, da staršem pomagava vzpostaviti vez s knjižnico, saj jo z otroki pogosto obiskujemo. Starše preko oglasne deska spodbujava k branju in obiskovanju ur pravljic ter izposoji knjig v knjižnici. Ozaveščanje vseh staršev o pomenu družinskega branja, razvoja zgodnje pismenosti in bralne kulture je po najini oceni pomemben del sodelovanja med vrtcem in otrokovo družino.
Na prvem roditeljskem sestanku sva staršem predstavila naš prvi igralni dan, ki bo potekal v sodelovanju s knjižnico. Poudarila sva, da branje ugodno vpliva na otrokov vsestranski razvoj; spodbuja njegov jezikovni in intelektualni razvoj ter razvoj domišljije. Branje tudi bogati besedni zaklad, širi obzorja na različnih področjih znanja in bogati čustveno življenje družine. Sama sva strastna bralca, zato želiva vzbuditi čim večje zanimanje za branje in knjige tudi pri starših otrok v najini skupini. Čas preživet z otrokom med branjem knjige, pripovedovanjem in pogovarjanjem o knjigi, je kvalitetno preživet čas.
S knjižničarko otroškega oddelka Kosovelove knjižnice Sežana, Marjo Filipčič Mulič, sva se dogovorila, da pridemo v oktobru skupaj s starši in otroki na obisk. Ko smo se na dogovorjenem kraju zbrali, smo se skupaj odpravili do kjnižnice. Pred vstopom v knjižnico, so otroci staršem razložili pravila obnašanja v knjižnici.
Knjižničarka je starosti otrok primerno predstavila knjižnico, gradivo in dejavnosti. Za otroke je pripravila pravljico o palčku. Otroci so jo pozorno poslušali in ji pri petju pesmice pomagali. Starše je spodbudila, da včlanijo otroka v knjižnico. Pohvalila je vse tiste, ki so v knjižnico že včlanjeni. Prav tako je starše povabila, da z otroki obiščejo ure pravljic.
Staršem poudarjava, da je pomembno, da skupaj z otrokom obiščejo knjižnico. Prav tako je pomembno, da starši otroku vsaj občasno knjigo, ki si jo želi tudi kupijo oziroma darujejo ob rojstnem dnevu, novem letu,… Strokovnjaki svetujejo, da naj otrok knjigo in branje doživlja kot darilo! Zelo pomembno je, da ima otrok nekaj čisto svojih knjig v družinski knjižnici oz. knjižno polico s svojimi knjigami v otroški sobi. V našem vrtcu že vrsto let ob novem letu dedek Mraz obdari otroke s slikanico.
Staši naju pogosto sprašujejo katere knjige so najprimernejše, kdaj je čas, da pričnjeo z branjem knjig, koliko krat in koliko časa naj berejo.
V Društvu Bralna značka Slovenije – ZPMS svetujejo:
• Nikoli ni prezgodaj, da začnete brati svojim otrokom, saj je znanstveno dokazano, da že v prenatalnem obdobju na otrokov razvoj ugodno vplivajo petje, pogovor in branje. Prav gotovo pa se vse od rojstva z otrokom pogovarjajte, igrajte bibarije, mu pojte uspavanke.
• Najprimernejše knjige so slikanice:otroka imamo v naročju ali tesno ob sebi in mu beremo ali pripovedujemo tako, da hkrati skupaj opazujemo ilustracijo. Takšno branje je pravzaprav najbolj primerno vse predšolsko obdobje. Beremo mu toliko časa, dokler mu je prijetno. Če otrokom vztrajno beremo vsak dan nekaj minut, mu privzgojimo potrebo po tovrstnem doživljaju. Branje otroku zelo pogosto pomeni pogovor z njim. Če otrok med branjem sprašuje in pripominja, pomeni, da sledi, razume in sodeluje. Zato branje branje majhnim otrokom pomeni, da skupaj z otrokom opazujemo ilustracije, se pogovarjamo, beremo besedilo, razlagamo otroku neznane besede, povezujemo z otrokovimi doživetji in podobno. Otroka sčasoma aktivno vključimo v branje z vprašanji, z napotki, naj kaj poišče na ilustraciji, spodbujamo ga, da ponovi besedo, obrne list v knjigi ipd. Majhen otrok posluša in sodeluje »s celim telesom«, posnema, kar sliši, od ugodja nas objame, ker mu beremo, ipd.
• Zelo pomembno je, da starši redno, vsak dan berejo svojemu otroku. Naj vam ne bo škoda časa in berite vsak dan nekaj minut, 10 minut in več, odvisno od starosti in želja otroka. Vzeti si čas in brati otroku, pomeni vzeti si čas zanj, se ukvarjati z njim, mu nuditi užitke ob uhajanju v domišljijske svetove in veselje ob usvajanju znanja.
• Katere knjige brati otroku v predšolskem obdobju? Na slovenskem knjižnem trgu je velika ponudba knjig, med katerimi je zelo veliko otroških knjig, tako leposlovnih kot poučnih, slovenskih in prevedenih. Pa vendar je težava v tem, kako v tolikšni produkciji izbrati kakovostne knjige, knjige z določeno temo in podobno. Izbira je težavna predvsem za tiste starše, ki sami ne berejo. Zato svetujemo, da strokovni delavci starše seznanjajo s knjigami, ki jih trenutno berejo in uporabljajo v skupini, staršem pa svetujejo, da v vrtcu vprašajo za nasvet po ustreznih knjigah (Društvom Bralna značka Slovenije – ZPMS).
Besedilo: Sabina Vlašić
Fotografije: Sabina Vlašić
