Pri nas v Hrpeljah vse diši po jeseni. Iz naše igralnice pa je še posebno dišalo. Vas zanima po čemu?
Ker nam je na vrata trkala tetka jesen, so v vrtec otroci prinašali jesenske plodove. Z njimi smo ustvarjali, se igrali, jih razvrščali po velikosti, se urili pri grafomotoriki, jih poimenovali, spoznali kje rastejo, veliko časa preživeli v gozdu…
Med temi jesenskimi dobrotami smo imeli tudi bučo. Nekega dne nam je med igro padla na tla in se razbila. O o, le kaj naj sedaj storimo z razbito bučo. Otroci so prišli na idejo, da bomo iz nje pripravili bučno juho. Staknili smo glave skupaj in naredili plakat, kaj vse potrebujemo za juho. Nekaj sva z Uršo prinesli od doma, po nekatere stvari pa smo šli tudi do naše kuhinje. Tako da smo spoznali tudi našo kuhinjo ter kuharice in kuharja v njej.
Spoznali smo se tudi s pravljico Juha, ki iz buč se skuha (Helen Cooper). Otrokom je bila zabavna, saj so tudi v pravljici račka, mačka in veverica kuhale bučno juho.
Nato je sledilo kuhanje. Najprej umivanje rok, nato pa lupljenje, sekljanje, mešanje… Najbolj so se čudili pri rezanju čebule, saj so vsi postali solzni. Ko smo dali vse sestavine v lonec, smo pomešali in juha je počasi brbotala vse do kosila. Ko je bil čas za kosilo, smo si jo dali na krožnike in soglasno potrdili, da juha, ki iz buč se skuha, je najboljša juha!
Besedilo: Tina Tavčar
Fotografije: Tina Tavčar, Urša Mrak
