Kameleončki smo se odločili, da si decebersko sredo popestrimo s čajanko. Pripravili smo vse potrebno: indukcijsko ploščo, lonec, skodelice, žličke, čajne vrečke, limono, med.
Ko sem prinesla indukcijsko ploščo, najprej nismo bili prepričani, kaj je to. En deček je rekel: »O, si prinesla računalnik.« Ko sem odgovorila, da naj pogledajo bolj pozorno, je videl na plošči kroge in rekel: »Mogoče pa je zvočnik, za poslušat muziko«. Pa je ena deklica videla narisan lonec: »To je neki, za kuhat, ku je narisan lonec.« »Poskusimo prižgat, da vidimo kaj je.« »Ne dela!« je rekla druga deklica, pa ji je deček razložil: »Seveda ne dela, mormo uključt u elektriko. Glej ta kabel mormo dat v utičnico.« In smo tako naredili in prižgali kuhalno ploščo. »Dela!« smo se razveselili.
»Kaj še potrebujemo?« je vprašal Rok. »Lonec in vodo.« Res je, postavili smo lonec z vodo na kuhalno ploščo in opazovali kdaj se bodo naredili balončki. »Rok, ko bojo balončki bo pa voda ful vroča, veš,« je nadaljeval deček.
Voda je hitro zavrela, mi pa smo se posedli okrog mize, na kateri so bile pripravljene skodelice. Vsak je dal svojo vrečko čaja v skodelico in čakal, da jo prelijemo z vodo.
Pogledali smo, kako voda spreminja barvo in ugotovili, da imamo čaje različne barve. Pa tako lepo je dišalo.
»Rok, dodajmo še med in lomono!« so rekli otroci, ko so zagledali pripravljene stvari na mizi. »U, kako je kisla limona!« »Ma med je pa sladek, veš!«
Prižgali smo še palčkovo glasbo, da nam je bilo še lepše in pili čaj.
Besedilo: Sabina Vlašić
Fotografije: Sabina Vlašić
