V mesecu marcu smo se v skupini Želvice spraševali in raziskovali “Kaj je kolovrat?”. Otroci so najprej individualno odgovorili na vprašanje in povedali: nisem videl še to, mah od zvončka; lasko; ne znamo, volk; kolo, dinozavri imajo kolo; kolo; da se tako vrti; izgubila sem ga, sem ga skrila pred tata; to je za vrtet, za lešnike; ne vem ipd. Nato smo otrokom pokazali sliko kolovrata in jih vprašali, kaj je na sliki. Rekli so: stol, nekaj, da se vrti; kolo se vrti; to je tisto za vrtet, kot vetrnica; to je od mačke, gre gor mačka; da se vrti kot daljnogled; za šivat; za vrtet; sonček; radio; stol; pri Backu Jonu je to imel, tako mašino pri ovčkah, je potolkel s kladivom in je poknilo. Vse njihove odgovore smo zapisali na listek, ki smo jih nato zalepili na plakat. S pomočjo otrokovih odgovorov še vedno nismo ugotovili, kaj je kolovrat. Zato smo prišli na idejo, da za pomoč povprašamo še domače, otroke v vrtcu, kuharice in vzgojiteljice. Vse pridobljene odgovore smo sproti lepili na plakat. Pri raziskovanju smo si pomagali tudi z brskanjem po spletu. Veliko različnih informacij smo pridobili: da je to greben, ansambel, pesem in lesena naprava. Najbolj nas je pritegnilo, ko smo na spletu videli videospot skupine Kolovrat Kamno, saj smo hitro prepoznali pevko, ki je mamica ene naše deklice. Z raziskovanjem smo zapolnili že polovico našega plakata in sledilo je preverjanje informacij in dokončna ugotovitev. Z otroki smo ugotovili, da je kolovrat lesena naprava za predenje niti. Uporabljali so volno ali lan. Spoznali smo novo besedo predica, to je ženska, ki prede na kolovratu. Na spletu smo si ogledali, kako so na kmetijah strigli ovce in kako predica prede na kolovrat. Zelo nam je bilo zanimivo. Pogovarjali smo se tudi, kaj so predice spletle iz pridobljene volne. Najbolj smo se razveselili, ko nam je gospa Mirjam posodila kolovrat in smo se lahko tudi sami prelevili v predice. Kako zabavno je bilo vrteti kolo. Bili smo pa tudi pravi umetniki, saj smo kolovrat risali z ogljem po opazovanju ter iz pisane volne si naredili svoj cofek. Naučili smo se tudi otroško pesem Sonček boža, ki jo je napisal pesnik Srečko Kosovel. Kaj hitro smo prepoznali besedo kolovrat in z veseljem razlagali, kaj to je. Vse pridobljeno novo znanje smo nato predali tudi otrokom iz skupine Ribice. Povabili smo jih medse in jim s pomočjo plakata predstavili celoten postopek raziskovanja ter kaj novega vse smo se naučili.
Čeprav se danes v domačem okolju le redko srečamo s kolovratom in predico, menimo, da je pomembno, da otroci spoznavajo kulturno dediščino. S tem se seznanijo, kako so ljudje nekoč živeli, spodbuja njihovo radovednost ter jim omogoča, da predmete vidijo, otipajo in doživijo na konkreten, igriv način.
Besedilo: Mojca Mozetič
Fotografije: Lara Vrabec in Mojca Mozetič