»Branje je del srečnega življenja, ki je najpomembnejši kapital za prihodnost naših otrok.« dr. Manca Košir.
Vlada Republike Slovenije je na predlog Ministrstva za kulturo razglasila 5. marec za nacionalni dan branja v Republiki Sloveniji. Datum je bil izbran kot počastitev rojstnega dne dr. Mance Košir, novinarke, publicistke in znane ambasadorke branja.
V četrtek, 5. marca 2026 smo tako praznovali prvi nacionalni dan branja. Letos je potekal pod sloganom Branje je veselje, navezan pa je bil tudi na Manifest o branju za 21. stoletje. Seveda smo se praznovanju pridružili tudi v skupini Kameleončki.
Odpravili smo se do Osnovne šole Srečka Kosovela, kje nas je sprejela prijazna knjižničarka Petra Hlača in nas peljala na obisk v prvi A, nam pokazala šolsko knjižnico in nam povedala pravljico Tiho, tukaj beremopisateljice Becky Bloom. Ko smo vstopili v šolo smo najprej opazili, da je v njej veliko slik Srečka Kosovela. Hitro smo ugotovili, da je to zato, ker je po njem poimenovana osnovna šola.
Ker zelo radi poslušamo pravljice in zgodbe, listamo poučne knjige in si izmišljamo pravljice, pogosto obiščemoKosovelovo knjižnico. Zanimalo nas je, kakšna so pravila v šolski knjižnici, saj bomo prav kmalu tudi sami prvošolčki. Prvo pravilo je: bodi tiho, saj tukaj beremo, prav tako kot v pravljici.
Tudi v tej knjižnici je veliko knjig in knjižničarka Petra nam je pripravila knjige, ki govorijo o branju. Po pravljici, smo si jih lahko ogledali. Ugotovili smo, da nekatere že poznamo, Sabina pa je fotografirala tiste, ki si jih bomo še izposodili in prebrali. Petra nam je podarila lična knjižna kazala.
V vrtcu smo prebrali pravljico Abecedno drevo pisatelja Leona Lionnija. Črkobuba je črke, ki so sedele na drevesnih listih naučila, da so močnejše, če se združijo v besede, gosenica pa jih je naučila, da besede tvorijo stavke, s katerimi lahko poveš nekaj pomembnega, nekaj lepega, nekaj prijaznega. Črke v pravljici so se tako združile v besede, besede pa v stavek: ”Mir na svetu za vse ljudi.”
Manifest o branju za 21. stoletje
Avtorji manifesta, Miha Kovač, Kozma Ahačič, Metka Kostanjevec in Sabina Fras Popović, so njegov namen in poslanstvo strnili v 13 točk in med drugim zapisali:
Branje je skupna odgovornost in skupna priložnost. Da postane vidno, mora biti prisotno povsod: v vzgoji in izobraževanju, kulturi, znanosti, politiki, gospodarstvu, medijih, zdravstvu in vsakdanjih življenjskih okoljih. Vsakdo lahko prispeva k temu, da je branje dostopno, vabljivo in smiselno – ne kot obveza, temveč kot možnost in priložnost za osebni in skupni družbeni napredek. Skrb za to, da postane branje vseprisotno, torej ni le dolžnost države, temveč tudi civilne družbe in vsakega posameznika. Le skupaj lahko ustvarimo okolje, ki branje postavlja na vidno in pomembno mesto.
Branje je ena od temeljnih zmožnosti razumevanja sveta, drugih in samih sebe. Ni le šolska veščina ali prostočasna dejavnost, temveč način mišljenja, presojanja in povezovanja. Branje je temelj kritičnega mišljenja, empatije in odpornosti družbe pred lažmi. Podpisniki se zavzemamo za močnejšo bralno kulturo od zgodnjega otroštva, boljšo oskrbo knjižnic, kakovostne učne načrte in ohranjanje močne vloge slovenščine v digitalni dobi.
Manifest lahko preberete v celoti in podpišete na: https://pismen.si/nacionalni-dan-branja/manifest/
Vir: Javna agencija za branje. Manifest o branju za 21. stoletje, dostopno 6.3.2026 na https://www.jakrs.si/arhiv-novic-in-dogodkov/manifest-o-branju-21-stoletje
Besedilo: Sabina Vlašić
Fotografije: Sabina Vlašić