V skupini Lisičke smo doživeli nekaj posebnega. Obiskale so nas želve s svojo lastnico gospo Darijo Tavčar. Otrokom smo že dan prej povedali da dobimo prav posebne goste, in jih povprašali kaj o želvah že vejo. Povedali so:
- Želve rabijo mir, ker če ne se skrijejo v oklep.
- Imajo ful ostre kremplje.
- Enkrat smo šli na počitnice in videli tri želve in ena je rodila mladička. – Ja, to je bila mama želva.
- Želve živijo v puščavi. – Ne, v živalskem vrtu!
- Mi je mama brala eno knjigo, ku je dosti pravljic in med njimi je tudi od želvic…
Gospa Darija je s seboj prinesla mamo želvo, za katero je povedala, da je stara že 45 let, ter njene mladičke stare 5 let, 2 leti in najmlajšo želvico, staro komaj dober mesec dni. Povedala nam je kje so dobili prvo želvo, kako vsako leto izlega jajca, ter kako se za želve skrbi. Otroci so želve hranili, si posadili mladičke na dlani ter jih božali in cartali.
Pred počitkom smo se z otroki pogovarjali o vtisih:
- Bom »prašala« mamo, če lahko dobim majhno želvo.
- Mi smo šli nekoč na plažo in smo »vidli« kopenske želve.
- Mi imamo želve in imamo igrišče za njih.
- Želve imajo namesto zob samo kljun.
- Želva je mislila, da so tvoji nohti češnje in bi jih pojedla.
- Dobro, da jo je tista punca ulovila, če ne bi se polulala na blazino.
Besedilo: Rok Žvab
Fotografije: Rok Žvab