V sredini februarja smo začeli posvečati več časa gibanju. Osredotočili smo se na sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja, ki so vključevale hojo, plezanje, skakanje, plazenje, valjanje, premagovanje ovir in gibanje s pripomočki (žoge, palice, rute, blazine). Dejavnosti so se odvijale v igralnici, telovadnici, na igrišču ter v okolici vrtca (sprehodi z »Bibo«). Uvedli smo vsakodnevne gibalne minute, ki vključujejo tek, gibanje s pomočjo bibarij, ples z rutami in na koncu tapkanje in božanje na blazini. Nekaj od tega smo pokazali tudi staršem na skupni gibalni uri.
Največ zanimanja smo pokazali pri dejavnostih, kjer smo se lahko svobodno gibali, raziskovali in uporabljali telo na svoj način. Skozi dejavnosti smo razvijali osnovne koordinacijske spretnosti in samozavest.
Vzporedno smo raziskovali tudi naravne materiale – zemljo, palice, kamenčke, rožmarin, mah – in tipali različne strukture skozi senzorične igre. Bolj kot smo bili umazani, bolj nam je bilo všeč. Izdelali smo senzorične plastenke, senzorične balone in čutno pot.
Gibanje in čutno zaznavanje pri najmlajših nista le način spoznavanja sveta, temveč temelj celostnega razvoja. Ko otrok z rokami pogladi mah, z bosimi stopali stopi na kamenčke ali s telesom premaga prvo oviro, se ne razvija le njegova motorika – gradi se samozaupanje, prebuja radovednost in tkejo se prve vezi z okolico. V teh preprostih trenutkih se rojevajo temelji za vse nadaljnje učenje.
Besedilo in fotografije: Tea Zlosel Štolfa