V sredo so nas obislaki člani Kulturnega društva Kraški šopek iz Sežane. Predstavili so nam prekrasne narodne noše, o katerih smo se s Sabino in Rokom pogovarjali ta teden. Z njimi je bil tudi harmonikaš, ki je zaigral veliko narodnih pesmi. Nekatere smo poznali in smo lahko pripevali, spet druge so nam bile nove. Pokazali so nam tudi narodne plese in skupaj smo zaplesali. Od vsega pa so bile najbolj zanimive zgodbe iz starih časov.
Jakob si je najbolj zapomnil: ”Je pravu stric, da so ubili pujsa in pol napihnili pujsa in nardili iz njega žogo, so potem igrali odbojko. In gospodar je reku, da žoga ne sme past u trto, ma je žoga padla u trto in gospodar je uzel sekiro, dal žogo na kamne, udaru po žogi in sekira je – bum – priletela gospodarju u glavo.”
“Je reku stric – konc bo z žogo” je dodala Aleksandra, ki ji je najbolj ostalo v spominu, kako so si metali hrano čez mejo: “So si metali hrano čez ograjo in so si metali banane. In njena nona ji je vrgla banana in ni bla fina in jo je vrgla nazaj in nona je spet vrgla nazaj in je rekla, da jo mora olupt. In poli je olupla in pojela in je bla fina. In je rekla noni naj vrže še banane, ma nona ni imela več banan, je imela samo eno.”
“Je hodu stric k brivcu se strižt, so ga tam škarje cukale in je reku tatkotu, da ne gre več. In poli je uni brivc zaigral na harmoniko in poli ni več jokal.” Grim je povedal: “Jaz imam tudi harmoniko. Dve imem. In igram na harmoniko.”
Lucija je povedala: “None so imele samo eno obleko, ku Videk. In so jim mame oprale zvečer obleko in so jo imeli spet zjutri. In so jim jih zašile mame. Tudi mi smo šivali. Na stroj in z iglo.”
Emi je bilo zanimivo: “In une črne obleke so imele za k maši ali pa za na lepo al pa za poroko.”
Skupaj smo peli: Naša mati kuha kafe, Mi smo s Krasa doma, Jaz pa grem na zeleno travco …
Besedilo: Sabina Vlašić
Fotografije: Sabina Vlašić