Z otroki smo opazovali ptičjo hišico pred našo igralnico in ugotovili, da v njej ni ptic. Začeli smo se spraševati, kje so in kako bi jih lahko priklicali.
Ideje otrok so bile različne:
– »So šli ninat.«
– »Ne vem, ki so.«
– »Tako so odleteli, glej.«
– »Jih bomo poklicali: ptički.«
– »Čiv, čiv, čiv ptički pridite.«
– »Jim bomo dali za jest travo.«
– »Ne, ptički jejo semena.«
Tako smo dobili idejo za skupni projekt. Otroci so sodelovali v celotnem procesu – od idejne zasnove do evalvacije.
Najprej smo raziskovali ptice. S pomočjo knjig in videoposnetkov smo spoznavali njihove značilnosti in se naučili prepoznati ter poimenovati sinico, črnega kosa, vrabca in taščico. Opazovali smo jih na sprehodih in poslušali njihovo petje ter tako razvijali občutek za dogajanje okoli nas. Odločili smo se, da pticam pripravimo hrano. Skupaj smo izdelali ptičje pogače in jih obesili v gozd ter na drevesa na našem igrišču. Kmalu smo skozi okno opazili prve obiskovalce! Juhu, kako smo bili veseli! Opazovali smo, kako se hranijo in premikajo ter jih posnemali v gibanju, tudi v igri Ptički v gnezda.
Projekt smo povezali tudi z ustvarjanjem: risali smo ptice, prepevali različne pesmi in ustvarili recept za ptičje pogače, pri čemer so otroci sodelovali z risanjem sestavin in postopka izdelave. Otroci so skozi igro in raziskovanje pridobili nova znanja ter razvili še večjo povezanost z naravo, hkrati pa smo naredili nekaj dobrega tudi za ptice.
Besedilo: Nika Konestabo
Fotografije: arhiv oddelka
