Mesec december je imel seveda praznično vzdušje. Na začetku meseca smo z našimi izdelki okrasili našo igralnico. Sami smo si sestavili manjšo jelko na katero smo obesili balončke s fotografijami otrok in bleščicami. Otroci bi izdelke kar takoj odnesli domov a so morali počakati na konec novoletnih praznikov. Izdelali smo tudi čestitke za naše družine in za dom upokojencev v Sežani.
Vedeli smo kdaj nas bo obiskal dedek Mraz, ker smo imeli njegovo sliko na koledarju. Zato so mu vsi otroci narisali (nekateri tudi že napisali) pismo in jo potem oddali v nabiralnik, ki se je nahajal pred vhodom v vrtec.
Srečanje starši smo imeli v obliki nočnega pohoda okoli hriba Tabor pri Sežani. Po poti so nas vodila sporočila naše lutke Levček, ki so jih otroci sami prebrali in razrešili. V gozdu nas je ujela tudi megla, tako da je bilo vzdušje še bolj čarobno in tudi malo strašno.
Dedek Mraz nas je obiskal 18 decembra. Medtem ko smo se igrali v naši igralnici, nas je presenetil in se s z njegovimi palčki pojavil pred našim oknom. Otroci so bili presenečeni in veseli. Dedek Mraz nas je vprašal. če smo bili pridni in nam obljubil, da pride kasneje. S sosednjimi skupinami Zajčkov in Pand smo ga počakali v garderobi. Ko je prišel, smo mu zapeli nekaj pesmic. Potem je vse otroke obdaril. Na koncu so se lahko otroci z njim fotografirali, da bodo imeli lep spomin na ta poseben dan. Poleg daril vsakemu otroku, nam je dedek Mraz pustil še tri darila za našo skupino: 2 konstruktorja in nove modelčke za plastelin. Takoj po odpiranju daril smo se morali seveda z njimi igrati.
En dan so ob prihodu v vrtec nekateri otroci pravili, da je sneg. Na žalost okoli vrtca ga ni bilo in zato smo se odločili, da ga gremo poiskat v smeri hriba Sedovnika. Na poti smo se še ustavili v vrtcu za “mičkene” kjer je ena deklica pozdravila sestrico. Nadaljevali smo proti hribu in končno našli sneg. Ga ni bilo veliko, ampak čisto dovolj za zabavno igro, ki je trajala dokler niso bile naše roke ledene!
Meseca decembra je še zadnji otrok v skupini dopolnil 5 let. Sedaj smo vsi petletniki ali več.
Besedilo: Andrea Roberti