Z otroki smo se pogovarjali kaj nam je všeč na Krasu, katera zelenjava in sadje raste na vrtu in njivi, o trti, kaj naredimo iz grozdja, jabolk, hrušk, kako se imenuje drevo, kjer rastejo jabolka. Otroci so bolj seznanjeni z imeni sadja kot zelenjave, zato smo si zelenjavo ogledali, jo tipali, vohali, jo poimenovali. Igrali smo se didaktične igre, kjer smo razvrščali zelenjavo, ki raste nad zemljo in tisto, ki raste pod zemljo. Pri malici in kosilu smo se o zelenjavi pogovarjali medtem, ko smo jo jedli. Zaradi zanimanja otrok smo obiskali Kosovelovo knjižnico, kjer nam je knjižničarka predstavila slikanico Repa velikanka. Otrokom je bila zgodba zelo všeč in hitro so si jo zapomnili. Odločili smo se, da jo bomo zaigrali, še prej pa izdelali sceno, kostume, izbrali primerno glasbo in določili vloge. Za lažje predstavljanje in vživljanje smo si ogledali dramatizacijo Debela repa v izvedbi strokovnih delavk Vrtca Sežana. V naslednjih 10 dneh smo jo zaigrali vsem skupinam enote Sežana in poželi bučen aplavz. Sodelavke so nas posnele in posnetek smo si ogledali ter komentirali, kaj bi lahko bilo še boljše, kaj jim je bilo všeč. Na srečanju s starši pa je bilo še posebej vznemirljivo. Toda bili smo pogumni in poželi pohvale.
Prav Repa velikanka je čudovit primer skupinskega dela in vztrajnosti – vrednot, ki jih spodbujamo v našem vrtcu. Otroci so s pomočjo igre spoznali, kako pomembno je sodelovati, si pomagati in nikoli ne obupati tudi kadar naletimo na velike izzive – pa naj bo to velika repa ali kakšna druga velikanka v življenju. V procesu priprave te dramatizacije so otroci razvijali številne veščine. Dopolnili so svoje govorne sposobnosti, krepili domišljijo, se učili nastopanja pred občinstvom in obenem uživali v skupinskem ustvarjanju. Tukaj ne gre zgolj za zgodbo ampak za pomembno lekcijo, ki jo nosi s seboj – da vsakdo v skupnosti šteje ne glede na velikost ali moč. Izredno smo bili ponosni, da smo jih lahko občudovali v njihovi predstavi dramatizaciji zgodbe Repa velikanka.
Besedilo: Katja Požar
