Torek, 15.oktobra so otroci iz skupine Ribice, enote Divača zgodaj dopoldne zapustili vrtec in se odpravili na daljši sprehod. Pot nas je vodila skozi podhod na drugo stran železniške postaje in številnih tirnic, ki so bile ob prihodu iz podhoda, še veliko bolj vidne kot iz strani, ki jo običajno opazujemo, ko se sprehajamo proti železniški postaji. Številni vlaki, lokomotive, motorne derezine in železničarski delavci, ki so ves ta promet usmerjali, so pri otrocih vzbudili veliko pozornosti in zanimanja. Številni kaji in zakaji, ki so se ob opazovanju pojavljali, so bili dokaz, da je izbrana pot prava za hojo obogateno z raziskovanjem stvari in dogajanja v našem neposrednem okolju.
Pešpot, ki pelje ob progi do Zelenega gaja in Gabrovega naselja, je kot nalašč za tek, različne oblike hoje ( hitro, počasi, z dolgimi koraki, po prstih, vzvratno, hopsanje, ipd.), s katero smo si popestrili naš daljši sprehod.
Prihod v naselje in zgoraj navedene ulice je pri otrocih vzbudil nova zanimanja; kje kdo živi, kaj vse ima okrog hiše, ipd. Gradbena dela na gradbiščih so vzbudila domišljijo in zanimanje predvsem dečkov, ki bi se, če bi se lahko, z lopatami in kopači pridružili številnim delavcem.
Otroško igrišče, ki je bilo predvideni postanek, je bilo žal preveč mokro, da bi nam omogočilo varno igro, zato smo si ga le ogledali in malo žalostni nadaljevali našo pot nazaj proti vrtcu.
A ob pešpoti smo le našli primeren prostor, kjer smo pili in si privoščili spontano gibanje in igre po zamisli otrok (tek, lovljenje, igro z želodi in listi pod mogočnimi hrasti). Tu smo si lahko od blizu ogledali vagone vlakov, ki so bili na popravilu v delavnicah za vzdrževanje železniških vozil. Počasi, a polni novih spoznanj in predvsem z močnejšimi mišicami v nogah, smo se vrnili v vrtec, kjer nas je že čakalo slastno kosilo. Ob prihodu smo pogledali na telefon in videli, da smo opravili skoraj 5000 korakov. Ker pa je bila pot zanimiva in smo jo popestrili s številnimi vmesnimi dogajanji, sta skoraj dve uri minili zelo hitro in brez občutka utrujenosti.
Besedilo: Vlasta Perhavec
Fotografije: Karola Kadić
