Pobuda za razglasitev svetovnega dneva čebel je prišla iz Slovenije, izbran pa je bil datum rojstva velikega poznavalca čebel iz 18. stoletja, Antona Janše. Janša je bil prvi čebelarski učitelj na dvoru habsburške cesarice Marije Terezije. Z uveljavljanjem metod čebelarjenja, ki so jih s pridom uporabljali kranjski čebelarji, je povzročil pravo revolucijo v tedanjem čebelarstvu. Vse pa popisal v dveh knjigah, ki so še danes dobrodošel priročnik za marsikaterega čebelarja.
V Sloveniji je čebelarstvo močno zasidrano v ljudsko zavest. Po številu čebelarjev na prebivalca se nahajamo v samem vrhu Evropske unije, avtohtona slovenska čebela kranjska sivka, pa velja za eno najbolj razširjenih medonosnih čebel na svetu. Dobre pogoje za čebelarjenje v Slovenii ponija tudi oranjeno naravno okolje.
O čebelah in čebelarjenju tudi naši otroci vedo že veliko.
Izjave otrok:
»Moj tata je čebelar.«
»Imamo take čebele. Velike.«
»Čebele živijo v panju.«
»Nabirajo med.«
»Ne! Nabirajo cvetni prah in pole ga nesejo v čebeljak. Pole čebelar nabere med.«
»Letijo tako daleč. Mi je povedu nono. Dva kilometra daleč.«
»Letijo na rože.«
»Tudi na češnje. Potem ratajo češnje, rdeče.«
»Imajo taka krilca in taku mahajo. Glej taku, bzz, bzz, bzz.«
»Enkrat sm vidu matico. Ima tako dolgo ritko.«
Besedilo: Maja Anderlič Može
Fotografije: Maja Anderlič Može
