Unesco je leta 1999 dan 21. marec razglasil za svetovni dan poezije z namenom promoviranja branja, pisanja, objavljanja in u\u010denja poezije po vsem svetu. Unescov namen je zagotoviti prepoznavnost ter spodbuditi nacionalna, regijska ter mednarodna poetska gibanja.<\/p>\n\n\n\n
\u201c<\/em>Poezija je prostor, v katerem se sre\u010dujemo skozi besedi\u0161\u010da vseh barv, ritmov in zvokov, ki ujamejo bistvo \u010dlove\u0161kega bitja, njegove ob\u010dutke ter dialog in sporazumevanje. Pesniki \u0161irijo brez\u010dasna sporo\u010dila in so v\u010dasih vzvodi in pri\u010de pomembnim dru\u017ebenim ter zgodovinskim spremembam, v\u010dasih pa nam njihovi verzi zgolj pomagajo pri iskanju du\u0161evnega miru in lastnega bistva. Vsak jezik ima svojo poezijo in vsak \u010dlovek ima svoj klju\u010d do poezije<\/em>.\u201d<\/p>\n\n\n\n Otroci skupine Netopir\u010dki (5-6 let) smo skupaj z dvema drugima skupinama otrok ob svetovnem dnevu poezije prisluhnili Kosovelovi poeziji za otroke (120 obletnica Kosovelovega rojstva), ki sta jo ob vizuelni podpori video projekcije otrokom prebirali sodelavki Vanda in \u0160pela.<\/p>\n\n\n\n \u201c<\/em>Poezija pri otroku razvija<\/em> <\/em>zvo\u010dnost in ritem,<\/em> <\/em>fonolo\u0161ko zavedanje,<\/em> <\/em>pridobivanje in uporabo novih besed,<\/em> <\/em>igranje z jezikom, glasovi in besedami,<\/em> <\/em>u\u010denje kompleksnih miselnih struktur in razumevanje globokih \u010dustev.<\/em>\u201d <\/em>(Stritar<\/em>: Kako delati ustvarjalno s pred\u0161olskimi otroki, <\/em> 2013)<\/em>.<\/em><\/em><\/p>\n\n\n\n V skupini pa smo se posvetili prebiranju poezije za otroke tudi drugih pesnikov. Pesmi podprte z ilustracijami smo natisnili in jih vstavili v prozorne mape. Nato smo pripravili male sponke, na vsaki je bil simbol \/znak otroka. Ob vsakodnevnem prebiranju poezije v manj\u0161ih skupinah, so si otroci s sponkami ozna\u010dili, katera pesem jim je najljub\u0161a. V\u010dasih je ve\u010d otrok izbralo isto pesmico. Nekateri so si izbirali ve\u010d razli\u010dnih. Ob svetovnem dnevu poezije je vsak otrok dodal svoji pesmici rde\u010do pentljo, povedal komu jo bo podaril in jo odnesel domov.<\/p>\n\n\n\n Pesem bom podaril: <\/p>\n\n\n\n – tatkotu, tatiju (Evan, Joel, Anila, Metka, Teodora)<\/p>\n\n\n\n – sestri (Erika)<\/p>\n\n\n\n – mami (Lara, Izet, Neja, Katarina, Lejan)<\/p>\n\n\n\n – noni Andreji (Tinkara)<\/p>\n\n\n\n – dru\u017eini (Edvin)<\/p>\n\n\n\n – prijateljici Iris (Adna), prijateljici Adni (Vid), prijateljici Iris (Lejan), prijatelju Izetu (Ledri).<\/p>\n\n\n\n \u201c<\/em>Otroci preko pesmi spoznavajo kompleksna \u010dustva, kot sta sram in krivda, ter postopoma pridejo do razumevanja le-teh, poleg tega pa pesmi lahko spodbujajo, da razmislimo o povedanem. Pred\u0161olski otroci se zelo odzivajo na \u0161tevilna \u010dustva, vendar je za njihovo raven razvoja zna\u010dilno, da pesem obravnavajo celostno in neposredno, zato pogosto niso zmo\u017eni z besedo izraziti svojih ob\u010dutkov<\/em>.\u201d<\/em> (\u010cesen,<\/em> <\/em>Poezija in njen vpliv na govorni razvoj otroka<\/em>,<\/em> 1992).<\/em><\/p>\n\n\n\n Otrokom je v\u010dasih na za\u010detku te\u017eje razumeti pesmice, ker imajo veliko besed s prenesenim pomenom. Otrokom smo v podporo pripravili tudi slikovne karton\u010dke s pomo\u010djo katerih so iskali rime. Nekateri so rime ubesedili, drugi le pokazali na sli\u010dice besed, ki se rimajo. Pesmice in rime smo na\u0161li tudi v pravljici Bav bav v obliki \u010darobnega izreka s katerim od\u017eene\u0161 strahove. Vsak otrok je izdelal svojega duhca s katerim je ob izreku “\u010darobnega izreka v rimah” preganjal strahce v temi doma. V vrtcu smo se igrali, da smo duhovi in otroci so s pomo\u010djo rim re\u0161ili prijatelja, ki je bil duh pod rjuho.<\/p>\n\n\n\n \u201c<\/em>Otroci sprva pesem ob\u010dutijo preko ritma. Nanj se odzivajo \u017ee zelo zgodaj, \u0161e preden so sposobni raz\u010dleniti verze po besedah ali razumeti pomen verza oziroma celotne pesmi. Otrok v pesmi zmore u\u017eivati, \u010deprav je <\/em>morda \u0161e <\/em>ne razume.<\/em>\u201d<\/em><\/em><\/p>\n\n\n\n Ob tem, ko smo brali in se igrali rime v vrtcu, pa so otroci pesnili tudi doma z dru\u017einami.<\/p>\n\n\n\n \u201c<\/em>Za otro\u0161ko poezijo so pomembni predvsem elementi vsebinske narave in elementi \u010dustvene odzivnosti. Dobra pesem je skladna z izku\u0161njami, ki jih otrok \u017ee ima. Otroku pomaga, da pridobljene izku\u0161nje obnavlja in jih povezuje v nove \u017eivljenjske zveze<\/em>.\u201d<\/em> (Stra\u017ear, Knji\u017eevnost za otroke: gradivo za vzgojiteljice pripravnice<\/em>, <\/em>1980).<\/em><\/em><\/p>\n\n\n\n \u201c<\/em>Otroci \u017ee v pred\u0161olskem obdobju lahko ustvarjajo svoje pesmi, saj jim poezija omogo\u010da, da izumljajo svoj jezik. Otrok z lahkoto kuje nove besede in jih med seboj povezuje na ve\u010d na\u010dinov. S tem \u0161iri besedni zaklad in se nau\u010di govorno izra\u017eati. Preko poezije se razvija (mentalno in psihosocialno) in celostno raste, saj ima vso svobodo, da govori o tem, kar ga te\u017ei, zanima, kar se mu zdi pomembno<\/em>.\u201d<\/em> (Izarek, Playing with poetry<\/em>, <\/em>2013).<\/em><\/em><\/p>\n\n\n\n Nastale so zanimive pesmi v maternih jezikih otrok, ki smo jih vsakodnevno prebirali. Otroci so bili na svoje pesmi vidno ponosni. Zbrali smo jih v Netopir\u010dkovo pesni\u0161ko zbirko, ki je odpotovala v vse domove otrok.<\/p>\n\n\n\n Prepoznale smo vidno u\u017eivanje otrok ob poslu\u0161anju prebranih pesmi in ob lastnem ustvarjanju rim. Pesem je postala vrednota – darilo, ki so ga s ponosom odnesli domov. Odrasli smo tisti, ki otrokom ponudimo poezijo, ki je zanje primerna. Naj bo poezija vrednota, ki lep\u0161a na\u0161 svet.<\/p>\n\n\n\n Besedilo: Anja Kristan<\/p>\n\n\n\n