Potrebnih je kar nekaj ve\u0161\u010din tudi za pohod, ki se nam odraslim zdijo samoumevne, otroci pa jih pridobivajo skozi vsakodnevne izku\u0161nje. \u017de sama varna hoja ob prometni cesti je lahko za otroka velik izziv. Skrb za prijatelja, ki ga dr\u017ei za roko je velika odgovornost za otroka. Pomemben je tudi odgovoren odnos do svojega nahrbtnika in njegove vsebine, da karkoli ne ostane v naravi. Otrok se v okolici u\u010di spo\u0161tovanja odraslih (pozdravjanje), ter spremljanja okolice (spremembe v naravi, promet, arhitektura, \u017eivali, \u2026). Ob tokratnem izletu, pa smo se dotaknili tudi pomena ohranjanja kulturne in naravne dedi\u0161\u010dine na\u0161ih prednikov. <\/p>\n\n\n\n
\u017divi muzej Krasa je tematski park v naravi in u\u010dna pot. Muzej na prostem prikazuje dedi\u0161\u010dino, ki je zaradi bli\u017eine meje ostala skoraj nedotaknjena vse od konca druge svetovne vojne.<\/em> Veliki poznavalec Krasa, dr. Stanislav Ren\u010delj, o \u017divemu muzeju Krasa pravi: \u201cTo obmo\u010dje je skozi stoletja sooblikoval \u010dlovek s svojim delom. \u0160e \u017eive\u010de generacije vedo povedati, kako so \u010distili gmajno ter zlagali kamenje v gri\u017ee in suhe zidove. Ob te\u017ea\u0161kem delu so na\u0161li \u0161e voljo za zidavo pastirskih hi\u0161k. Ob su\u0161nih letih so komaj prepasli \u017eivino. \/\u2026\/. Poznali so vsak kamen, vsako dolino in ogrado. V kalih in \u0161tirnah so varovali vsako kapljo vode. \/\u2026\/. \u017divi muzej Krasa naj ohranja spo\u0161tljiv odnos do \u010dasa, ko so generacije tu aktivno kmetovale za vsakdanji kruh.\u201d<\/em><\/p>\n\n\n\n Na tokratnem pohodu smo si ogledali pastirsko zavetje in suhi zid. Suhi zidovi danes veljajo za posebnost Krasa, saj dajejo zna\u010dilnost in estetiko kra\u0161ki kulturni krajini. Ob \u010di\u0161\u010denju pa\u0161nikov in travnikov so odstranjeno, neobdelano kamenje zlagali v zidove, pri tem pa niso uporabljali malte ali drugega veziva, zaradi \u010desar so dobili ime kra\u0161ki suhi zidovi. Pastirske hi\u0161ke so izraz \u017eivljenja kra\u0161kega \u010dloveka, ki se je pre\u017eivljal s kmetovanjem. Zanje je zna\u010dilna ljudska arhitektura iz neobdelanega kamna, ki so ga odstranjevali iz gmajn in ograd. Hi\u0161ke, ki so pastirjem nudile zavetje pred burjo in de\u017ejem, so gradili kot samostoje\u010de ali prislonjene ob velike stene oziroma suhe zidove. <\/em><\/p>\n\n\n\n Otroci so si z zanimanjem ogledovali pastirsko zavetje in hi\u0161ke. Ob tem pa so radi tekali po travnikih in nabirali jesenske listke vseh barv. Na poti nazaj so tudi zapeli. \u0160e se bomo vra\u010dali..<\/p>\n\n\n\n Avtor prispevka: Anja Kristan<\/p>\n\n\n\n Fotografije: Anja Vi\u0161\u010dek in Leonida Grgi\u010d Bizjak<\/p>\n\n\n\n Vir:<\/p>\n\n\n\n \u2013 https:\/\/www.visitkras.info\/zivi-muzej-krasa<\/p>\n\n\n\n \u2013 https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/%C5%BDivi_muzej_Krasa<\/p>\n\n\n\n