V oktobru smo se Netopir\u010dki odpravili na obisk v Dom upokojencev. Pri\u010dakali so nas tamkaj\u0161nji stanovalci skupaj z njihovo delovno terapevtko Niko \u010cepar in animatorko Tadejo Tav\u010dar. Otroci so bili sprva za\u010dudeni, presene\u010deni, saj nekateri \u0161e niso sre\u010dali starej\u0161ih na vozi\u010dkih. A je zadr\u017eanost kmalu minila. Ko je vsak otrok podal starostniku roko v pozdrav in so videli presre\u010dne obraze so se sprostili in navdu\u0161eno podarjali svoje risbe. \u201cAnja, zakaj ta teta jo\u010de?\u201d, \u201cKer je sre\u010dna\u201d jim povemo. In nekateri otroci objemajo starej\u0161e, nekateri jih spro\u0161\u010deno spra\u0161ujejo kar jih zanima. Nekateri pa se stisnejo skupaj in le opazujejo. Seveda, otrokom je treba dati \u010das in spo\u0161tovati njihove odzive na nove situacije. Nato smo jim skupaj zapeli nekaj pesmic in skupaj prisluhnili pravljici Petelin\u010dek prebudi upanje. Vsi odrasli smo bili ganjeni nad na\u010dinom, kako se otroci in starostniki med seboj povezujejo. Pristno, sr\u010dno. V vrtcu so otroci pripovedovali, kako jim je bilo lepo in da komaj \u010dakajo ponoven obisk. Tako smo se dogovorili, da se vrnemo v mesecu novembru, takrat opremljeni z instrumenti.<\/p>\n\n\n\n
Besedilo: Anja Kristan<\/p>\n\n\n\n
Fotografije: Anja Vi\u0161\u010dek<\/p>\n\n\n\n