Otro\u0161ki animirani filmi, risanke in druge medijske vsebine smrt pogosto prikazujejo ne\u017eno, npr. preminula oseba se vrne kot duh, nenadoma o\u017eivi; kar pa otrokom ote\u017ei realno dojemanje takega dogodka. Nerealen je tudi prikaz, da umrejo samo zlobne\u017ei, saj otrok tako pojava ne razume kot univerzalnega. Tudi \u017ealovanje je v medijskih vsebinah redko prikazano tako, da bi otrokom slu\u017eilo kot model. Ve\u010dinoma je namre\u010d prikazana samo menjava kadra ali zapis, da je preteklo dolo\u010deno \u010dasovno obdobje.<\/p>\n\n\n\n
Otroci se z minljivostjo pogosto prvi\u010d sre\u010dajo ob smrti hi\u0161nega ljubljen\u010dka. Ker slednjega obi\u010dajno smatrajo kot dru\u017einskega \u010dlana, je pomembno, da odrasli ne manj\u0161ajo pomembnosti tak\u0161nega dogodka. Tudi smrt hi\u0161nega ljubljen\u010dka je vir frustracij, tesnobe, \u017ealosti\u2026 , zato je pomembno, da otroku pomagamo pri izra\u017eanju (pisnem, ustnem ali ustvarjalnem) svojih ob\u010dutij.<\/p>\n\n\n\n
Proces \u017ealovanja pri otrocih<\/strong><\/p>\n\n\n\n Razlike v dojemanju pojma smrti in umiranja se razlikujejo glede na starost otroka. Starej\u0161i kot je otrok, zrelej\u0161e je njegovo dojemanje. Otroci do drugega leta starosti ne ka\u017eejo spoznavnega razumevanja smrti, a lahko kljub temu ka\u017eejo znake \u017ealovanja, ki se izrazijo kot separacijska anksioznost ali kot odziv na stres, ki ga do\u017eivljajo njihovi skrbniki. Otroci, stari od dveh do \u0161estih let, razumejo smrt kot za\u010dasno in povratno. Smrt si razlagajo kot posledico dolo\u010denih misli, ponujajo magi\u010dne razlage, pogosto tudi krivijo sebe za smrt. Otroci, stari od \u0161est do osem let \u017ee razumejo, da je smrt kon\u010dna in nepovratna, ni pa \u0161e prisotno razumevanje univerzalnosti pojava, torej da se to lahko zgodi vsakemu \u017eivemu bitju. Pogosto do preminulega razvijejo ob\u010dutke jeze, sami pa pogosto izkusijo znake tesnobe, depresivnosti in somatske simptome, ob\u010dutijo tudi strah in skrb za svoje bli\u017enje.<\/p>\n\n\n\n \u017dalovanje je naravna reakcija ob izgubi in je odvisno od tega, kako mo\u010dno je bil otrok navezan na preminulo osebo. \u017dalovanje je pri vsakem otroku edinstveno, vendar opazimo dolo\u010dene vzorce, ki se pojavljajo pri vseh \u017ealujo\u010dih. Najprej se pojavi zanikanje, \u0161ok. Otrok je nezmo\u017een sprejeti dejstvo, da ljubljene osebe ni ve\u010d. Ko izgube ne more ve\u010d zanikati preide v ob\u010dutke nemo\u010di, krivde in jeze. Otrok se spra\u0161uje kaj je storil narobe, da se je to zgodilo, lahko je tudi jezen na \u010dloveka, ki je umrl, ker ga je zapustil. Sledi obdobje pogajanja. Otrok lahko misli, da bo dolo\u010deno vedenje (npr. \u010de bo bolj priden) stvari vrnilo v prej\u0161nje stanje. Zelo pomembna je faza prepustitve \u017ealovanju, saj bole\u010dine, ki jo povzro\u010da izguba, ne moremo ozdraviti brez \u017ealovanja. V tej fazi se otrok prepusti ob\u010dutkom \u017ealosti in izgube: joka, se po\u010duti brezvoljno, depresivno in brezupno. Zadnja faza je faza sprejetja, v kateri je lahko otrok \u0161e vedno \u017ealosten, a ne misli ve\u010d tako pogosto na osebo, ki jo je izgubil ter se na splo\u0161no po\u010duti bolje. Pomembno je zavedanje, da otroci \u017ealujejo druga\u010de kot odrasli. \u017dalujejo v presledkih, na trenutke so \u017ealostni in obremenjeni z mislimi na smrt, \u017ee v naslednjem trenutku pa lahko te misli odrinejo in se vrnejo k igri. \u017dalovanje pri otroku lahko najve\u010dkrat prepoznamo preko njegovih \u010dustvenih reakcij, npr. \u010de izra\u017ea negotovost, strah, skrb za varnost, ob\u010dutek zapu\u0161\u010denosti, \u017ealost, zmedenost, ob\u010dutke krivde, brezbri\u017enost ali pa \u010dezmerno ob\u010dutljivost. Pogoste vedenjske reakcije so glasni izbruhi (kri\u010danje, jok), agresivno vedenje, prekinjanje sogovornika, prepirljivost, hiperaktivnost, izolacija in umikanje, regresivno vedenje (premik v vedenju v \u010das, ko so bili mlaj\u0161i), zahtevanje pozornosti, potreba po preverjanju bli\u017enjih oseb. Med telesnimi reakcijami se lahko pojavijo bole\u010dine v trebuhu, te\u017eave s spanjem in hranjenjem, pomanjkanje energije, glavoboli in pogostej\u0161e po\u0161kodbe. Med socialne te\u017eave pa spadajo umik od dejavnosti, odmik od prijateljev, spremembe v odnosu do star\u0161ev in potreba po bli\u017eini oseb navezanosti.<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n Kako podpreti otroka<\/strong><\/p>\n\n\n\n Odrasli se pogovorom o smrti ne smemo izogibati. Otroku ne smemo govoriti, kako naj se po\u010duti in odziva ter ne kritiziramo njegovega vedenja. Ko pojasnjujemo pojem smrti, ne uporabimo izraza, da je nekdo \u00bbzaspal\u00ab ali \u00bbod\u0161el\u00ab, saj otroci na dolo\u010denih stopnjah razvoja abstraktne pojme razumejo dobesedno. Otrok bi se lahko bal zaspati in do\u017eivljal ve\u010djo stisko ob odsotnosti katere izmed bli\u017enjih oseb. Ne govorimo, da je nekdo umrl samo zato, ker je bil bolan, ampak raje pojasnimo, da ve\u010dina bolnih ozdravi. Ne uporabljamo besednih lepore\u010dij kot je npr. stavek \u00bbizgubili smo dedka\u00ab, otrok namre\u010d ne razume, zakaj ne storimo ni\u010desar, da bi to osebo na\u0161li. Prav tako je neprimerno, \u010de smrt osebe razlo\u017eimo z vpletenostjo bo\u017eanstva, npr. \u010de otroku re\u010demo, da je nekdo umrl, ker ga je bog imel rad in ga je vzel k sebi, lahko otrok to razume in do\u017eivlja kot da sam ni dovolj priden, da bi ga imel bog rad.<\/p>\n\n\n\n \u010ce otrok sam za\u010dne spra\u0161evati o smrti, je pomembno, da \u010duti naklonjenost odraslega, njegovo odkritost (lahko vpra\u0161a karkoli, nepomembnih in prepovedanih vpra\u0161anj ni) ter resnicoljubnost (\u010de otrok npr. vpra\u0161a \u201cKako je, ko si mrtev?\u201d otroku priznamo, da tudi sami tega ne vemo, njegovo zmo\u017enost predstavljanja pa lahko krepimo tako, da se z njim pogovarjamo o mrtvih, si ogledujemo slike ter obiskujemo in negujemo grob).<\/p>\n\n\n\n Za odrasle je lahko dobra izto\u010dnica za pogovor o \u017eivljenjskem ciklu, \u010de otroci najdejo negibno ptico ali kak\u0161no drugo \u017eival. Otrokom se pove, da je \u017eival mrtva, lahko jo skupaj zakopljejo, predvsem pa se jim razlo\u017ei zakaj nekaj po\u010dnemo. Pove\u017eemo z \u017eivljenjskim ciklom ljudi – kljub temu, da se z ljubljeno osebo ne moremo ve\u010d pogovarjati, je nikoli ne izgubimo, \u010de mislimo nanjo, se pogovarjamo o njej ter obiskujemo in urejamo njen grob.<\/p>\n\n\n\n Ko pride v dru\u017eini do smrti, je pomembno, da vzdr\u017eujemo stabilnost v otrokovem \u017eivljenju in ne vna\u0161amo nepotrebnih sprememb. Ne glede na njegovo vedenje pa mu namenimo dodatno pozornost. Dovolimo, da izra\u017ea svoja \u010dustva, mu odgovarjamo na vpra\u0161anja in prebiramo skrbno izbrane otro\u0161ke knjige o smrti. Otroku pomagamo spregovoriti o ob\u010dutkih krivde. Pojasnimo mu, da ni storil ni\u010desar, kar bi povzro\u010dilo smrt. Pomembno je, da damo otroku vedeti, kaj na pri\u010dakuje. Pojasnimo mu npr. kaj se bo dogajalo na pogrebu. Osredoto\u010dimo se na njegova \u010dustva in ob\u010dutke. Dovolimo mu, da ob\u010duti svojo \u017ealost na lasten na\u010din, hkrati pa ne smemo skrivati svoje \u017ealosti oz. svojih ob\u010dutij. Skupaj se osredoto\u010dimo na vesele spomine, se spominjamo prijetnih trenutkov s pokojnim, lahko mu skupaj z otrokom napi\u0161emo pismo, naredimo knjigo ali album ali pa damo otroku predmet, ki je pripadal pokojniku.<\/p>\n\n\n\n Otro\u0161ka literatura<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n Najve\u010dkrat nam otro\u0161ka literatura slu\u017ei kot izto\u010dnica za pogovor in u\u010denje o dolo\u010deni temi. Enako podporo lahko v pravljicah \u010drpamo pri nudenju pomo\u010di \u017ealujo\u010demu otroku. Z njihovo pomo\u010djo se lahko odrasli la\u017eje pogovorimo z otrokom o vpra\u0161anju izgube, smrti, \u017ealovanju in potrtosti. Slovensko dru\u0161tvo Hospic za otroke stare od 3. oziroma od 5. leta dalje priporo\u010da slede\u010de zgodbe:<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n VIRI:<\/em><\/p>\n\n\n\n Besedilo: svetovalna delavka Katrin \u010ce\u0161\u010dut Bandelj, mag. psih.<\/p>\n\n\n\n <\/p>\n\n\n\n Otro\u0161ki animirani filmi, risanke in druge medijske vsebine smrt pogosto prikazujejo ne\u017eno, npr. preminula oseba se vrne kot duh, nenadoma o\u017eivi; kar pa otrokom ote\u017ei realno dojemanje takega dogodka. Nerealen je tudi prikaz, da umrejo samo zlobne\u017ei, saj otrok tako pojava ne…<\/p>\n","protected":false},"author":28,"featured_media":29580,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[],"jetpack_featured_media_url":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/Posnetek-zaslona-2025-10-24-135532.png","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29579"}],"collection":[{"href":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/28"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=29579"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29579\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":29581,"href":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/29579\/revisions\/29581"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/29580"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=29579"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=29579"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=29579"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}\n
\n
\n