{"id":23634,"date":"2025-04-11T08:33:07","date_gmt":"2025-04-11T07:33:07","guid":{"rendered":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/?p=23634"},"modified":"2025-04-11T13:00:21","modified_gmt":"2025-04-11T12:00:21","slug":"custva-velika-kot-slon","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/?p=23634","title":{"rendered":"\u010custva velika kot slon"},"content":{"rendered":"\n

Socialno-\u010dustveni razvoj otrok<\/strong><\/p>\n\n\n\n

    \n
  1. 0\u20131 leto: Oblikovanje navezanosti in osnovne \u010dustvene regulacije<\/span><\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n

    V prvem letu \u017eivljenja otrok deluje po principu ugodja in neugodja, saj njegovi mo\u017egani \u0161e niso dovolj razviti, da bi razumel vzrok svojega nelagodja. \u010custveni izrazi so neposreden odraz njegovega notranjega stanja, saj \u0161e ne zmore nadzorovati izra\u017eanja \u010dustev. Na ob\u010dutke neugodja se odziva predvsem z jokom, ki je njegov osnovni na\u010din komuniciranja. Zelo pomembno je, da je otrokovo okolje ne\u017eno, umirjeno in mu zagotavlja ob\u010dutek varnosti. V tem obdobju se oblikujejo prve navezanosti, kakovost katerih pomembno vpliva na kasnej\u0161i socialno-\u010dustveni razvoj. Dojen\u010dki \u017ee zgodaj izra\u017eajo osnovna \u010dustva, kot so veselje, \u017ealost, jeza in strah.<\/p>\n\n\n\n

    <\/p>\n\n\n\n

      \n
    1. 1\u20133 leta: Razvoj samoregulacije in socialnih interakcij<\/span><\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n


      Med 1. in 2. letom starosti se pove\u010da koli\u010dina negativnega \u010dustvenega odzivanja, \u0161e posebej, \u010de se odrasli ne odzovejo na otrokove pobude k dejavnosti. Po prvem letu za\u010dne otrok do\u017eivljati kompleksnej\u0161a \u010dustva, kot so zavist, ponos, krivda, ljubosumje in sram. Pri dveh letih pa se pojavi samozavedanje \u2013 otrok se ne le \u010dustveno odziva, temve\u010d se tudi zaveda svojih \u010dustev. V tem obdobju lahko otrok razvija osnovne strategije za uravnavanje \u010dustev, \u010deprav \u0161e vedno pogosto impulzivno izra\u017ea frustracijo. Pove\u010duje se sposobnost empatije, zato postajajo socialne interakcije bolj kompleksne, otrok pa postopoma razvija prve prijateljske vezi.<\/p>\n\n\n\n

      <\/p>\n\n\n\n

        \n
      1. 3\u20136 let: Krepitev samokontrole in sodelovalnega vedenja<\/span><\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n


        V zgodnjem otro\u0161tvu otrok vse bolje prepoznava in razume temeljna ter kompleksnej\u0161a \u010dustva. Med 4. in 5. letom za\u010dne razumeti \u010dustva drugih ljudi z vidika njihovih mentalnih stanj, prepri\u010danj in \u017eelja. Njegovo razumevanje \u010dustev tako ni ve\u010d zgolj egocentri\u010dno. Otrok napreduje pri nadzoru nad \u010dustvenim do\u017eivljanjem in izra\u017eanjem, ki postaja bolj uravnote\u017eeno in socialno sprejemljivo. Razvoj moralnega presojanja otroku omogo\u010da bolj\u0161o socialno prilagodljivost, saj vse bolj razume pravila in pri\u010dakovanja socialnih skupin. Vloga vrstnikov postaja vse pomembnej\u0161a, kar vpliva na razvoj prosocialnega vedenja in socialne identitete.<\/p>\n\n\n\n

        <\/p>\n\n\n\n

        \u010custveno neregulirano vedenje<\/strong><\/p>\n\n\n\n

        \u010custvena neregulacija se nana\u0161a na te\u017eave pri prepoznavanju, izra\u017eanju in obvladovanju \u010dustev na ustrezen na\u010din. Otrok do\u017eivlja tako mo\u010dna \u010dustva, da jih ne uspe nadzirati oz. ne zmore u\u010dinkovito uravnavati svojih \u010dustvenih odzivov, kar pogosto vodi v impulzivno vedenje, izbruhe jeze ali intenzivne \u010dustvene reakcije.<\/p>\n\n\n\n

        Klju\u010dni znaki \u010dustvene neregulacije pri otrocih<\/strong>:<\/p>\n\n\n\n

          \n
        1. hitri in intenzivni \u010dustveni izbruhi (npr. jeza, \u017ealost, frustracija),<\/li>\n\n\n\n
        2. te\u017eave pri umirjanju po stresnih dogodkih,<\/li>\n\n\n\n
        3. impulzivnost in te\u017eave s samokontrolo,<\/li>\n\n\n\n
        4. nihanje razpolo\u017eenja brez o\u010ditnega razloga,<\/li>\n\n\n\n
        5. nizka toleranca na frustracijo,<\/li>\n\n\n\n
        6. pogoste te\u017eave v socialnih interakcijah.<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n

          Zakaj se pojavlja neregulirano vedenje?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

            \n
          1. Nevrolo\u0161ki razvoj \u2013 pred\u0161olski otroci \u0161e nimajo v celoti razvitega prefrontalnega korteksa, ki je odgovoren za nadzor impulzov.<\/li>\n\n\n\n
          2. Stres in frustracija \u2013 spremembe v okolju, nerealna pri\u010dakovanja odraslih ali preobremenjenost lahko vodijo do \u010dustvenih izbruhov.<\/li>\n\n\n\n
          3. Pomanjkanje u\u010dnih prilo\u017enosti \u2013 \u010de otroci ne dobijo prilo\u017enosti za u\u010denje samoregulacije skozi igro in modeliranje vedenja, te\u017eje razvijejo strategije obvladovanja \u010dustev.<\/li>\n\n\n\n
          4. \u010custvena stiska \u2013 otroci, ki do\u017eivljajo strah, negotovost ali pomanjkanje varnosti, lahko ka\u017eejo ve\u010d znakov impulzivnosti in neskladnega vedenja.<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n

            Regulacija \u010dustveno nereguliranega vedenja otrok<\/strong><\/p>\n\n\n\n

            Obstajajo razli\u010dni pristopi za podporo otrokom pri razvoju \u010dustvene regulacije. Ti vklju\u010dujejo tako preventivne strategije kot tudi intervencije v trenutkih \u010dustvene stiske.<\/p>\n\n\n\n

            Strategije za krepitev \u010dustvene regulacije<\/strong><\/p>\n\n\n\n

              \n
            1. U\u010denje prepoznavanja in poimenovanja \u010dustev<\/span>: otroci se morajo nau\u010diti, kako prepoznati svoja \u010dustva in jih izraziti na primeren na\u010din. Pomagajo lahko igre, zgodbe in vizualni pripomo\u010dki (npr. kartice z izrazi obrazov).<\/li>\n\n\n\n
            2. Modeliranje in vloga odraslih<\/span>: odrasli igrajo klju\u010dno vlogo pri u\u010denju regulacije \u010dustev. Pomembno je, da vzgojitelji in star\u0161i sami modelirajo primerne strategije soo\u010danja s stresom.<\/li>\n\n\n\n
            3. Tehnike dihanja in sprostitve<\/span>: globoko dihanje, postopno mi\u0161i\u010dno spro\u0161\u010danje in vizualizacija lahko pomagajo otrokom pri umirjanju.<\/li>\n\n\n\n
            4. Razvoj samonadzora in potrpe\u017eljivosti<\/span>: igre, kot so \u201epo\u010dakaj in reagiraj\u201c ali \u201estop \u2013 premisli \u2013 deluj\u201c, pomagajo otrokom krepiti samokontrolo.<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n

              Intervencije v trenutku \u010dustvene neregulacije<\/strong><\/p>\n\n\n\n

                \n
              1. So\u010dutno poslu\u0161anje in validacija \u010dustev<\/span>: pomembno je, da otroka ne kaznujemo zaradi intenzivnih \u010dustev, temve\u010d mu pomagamo razumeti, kaj do\u017eivlja.<\/li>\n\n\n\n
              2. Uporaba nevtralnega tona in jasnih meja<\/span>: odrasli morajo ostati mirni in otroku ponuditi varno okolje za izra\u017eanje \u010dustev.<\/li>\n\n\n\n
              3. Preusmerjanje pozornosti<\/span>: ko je otrok preve\u010d vznemirjen, mu lahko pomagamo preusmeriti pozornost na nekaj pomirjujo\u010dega (risanje, senzori\u010dne igra\u010de, glasba).<\/li>\n\n\n\n
              4. Pogovor po umiritvi<\/span>: ko se otrok umiri, je pomembno, da skupaj analiziramo, kaj se je zgodilo, in poi\u0161\u010demo bolj\u0161e strategije za prihodnje situacije.<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n

                Razvoj \u010dustvene regulacije je dolgotrajen proces, ki zahteva podporo odraslih, strukturirano okolje in dosledne strategije u\u010denja. S pravilnimi pristopi lahko otrokom pomagamo, da razvijejo bolj\u0161e na\u010dine soo\u010danja s \u010dustvi in gradijo pozitivne socialne odnose. \u010custvena regulacija je namre\u010d pomembna za otrokov kognitivni razvoj, socialno prilagojenost in splo\u0161no du\u0161evno zdravje.<\/p>\n\n\n\n

                VIRI:<\/em><\/p>\n\n\n\n

                Gottman, J. M., Katz, L. F. in Hooven, C. (1996). Parental meta-emotion philosophy and the emotional life of families: Theoretical models and preliminary data. Journal of Family Psychology, 10<\/em>(3), 243\u2013268. https:\/\/doi.org\/10.1037\/0893-3200.10.3.243<\/p>\n\n\n\n

                Gross, J. J. (2014). Emotion regulation: Conceptual and empirical foundations. In J. J. Gross (Ed.), Handbook of emotion regulation<\/em> (2nd ed., pp. 3\u201320). The Guilford Press.<\/p>\n\n\n\n

                Murray, D. W., Rosanbalm, K., Christopoulos, C. in Hamoudi, A. (2015). Self-regulation and toxic stress: Foundations for understanding self-regulation from an applied developmental perspective<\/em> (OPRE Report #2015-21). Office of Planning, Research and Evaluation, Administration for Children and Families, U.S. Department of Health and Human Services. https:\/\/www.acf.hhs.gov\/sites\/default\/files\/documents\/opre\/self_regulation_and_toxic_stress_report_revised_final_508.pdf<\/p>\n\n\n\n

                Siegel, D. J. in Bryson, T. P. (2012). The whole-brain child: 12 revolutionary strategies to nurture your child\u2019s developing mind<\/em>. Delacorte Press.<\/p>\n\n\n\n

                Besedilo: svetovalni delavki Tijana Zlobec, mag. prof. inkl. ped. in Katrin \u010ce\u0161\u010dut Bandelj, mag. psih.<\/p>\n\n\n\n

                <\/p>\n\n\n\n

                  \n
                • <\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

                  Socialno-\u010dustveni razvoj otrok V prvem letu \u017eivljenja otrok deluje po principu ugodja in neugodja, saj njegovi mo\u017egani \u0161e niso dovolj razviti, da bi razumel vzrok svojega nelagodja. \u010custveni izrazi so neposreden odraz njegovega notranjega stanja, saj \u0161e ne zmore nadzorovati izra\u017eanja \u010dustev….<\/p>\n","protected":false},"author":28,"featured_media":23102,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[],"jetpack_featured_media_url":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/wp-content\/uploads\/2025\/04\/IMG_8135-scaled.jpg","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/23634"}],"collection":[{"href":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/28"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=23634"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/23634\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":23642,"href":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/23634\/revisions\/23642"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/23102"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=23634"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=23634"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=23634"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}