{"id":15024,"date":"2024-09-03T07:34:25","date_gmt":"2024-09-03T06:34:25","guid":{"rendered":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/?p=15024"},"modified":"2024-09-03T07:34:25","modified_gmt":"2024-09-03T06:34:25","slug":"iz-poletne-v-letno-rutino","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/vrtec-sezana.si\/?p=15024","title":{"rendered":"IZ POLETNE V LETNO RUTINO"},"content":{"rendered":"\n

Poletje je obi\u010dajno te\u017eko pri\u010dakovan letni \u010das tako za otroke kot za odrasle. Med poletjem imamo \u010das za po\u010ditek, odklop, dopust, potovanja, izlete, nove izku\u0161nje, kar skupaj s \u0161olskimi po\u010ditnicami spremeni rutino vsake dru\u017eine.<\/p>\n\n\n\n

Otroci se ve\u010dinoma la\u017eje privadijo na za\u010detek poletne rutine, ko je manj pravil, manj obveznosti, star\u0161i pre\u017eivijo z njimi ve\u010d \u010dasa; kot pa na ponovni za\u010detek \u0161olskega leta. Slednji namre\u010d zaznamuje veliko sprememb: menjava igralnice, morda vzgojiteljice ali pomo\u010dnice vzgojiteljice, otroci zamenjajo vrtec, sorojenec za\u010dne s \u0161olo, ve\u010d \u010dasa pre\u017eivijo v vrtcu, kjer se morajo ponovno prilagoditi skupini drugih otrok in dnevni rutini vrtca.<\/p>\n\n\n\n

Tako ni neobi\u010dajno, da se pri otroku, ki je \u017ee bil vklju\u010den v vrtec, pojavijo ob\u010dutki negotovosti, jokavost in iskanje bli\u017eine znane osebe. Otroci so lahko v teh prvih tednih sprememb bolj zadr\u017eani pri sodelovanju v aktivnostih in navezovanju stikov z vrstniki in strokovnimi delavci. Vendar dlje kot je otrok vklju\u010den v vrtec in bolj redno kot prihaja, la\u017eje in hitreje se prilagodi na spremenjene okoli\u0161\u010dine. Za\u010dne se vklju\u010devati v dejavnosti, postaja verbalno in fizi\u010dno bolj aktiven, izra\u017ea zanimanje in vstopa v stik z ostalimi otroki. Ko se otrok na vzgojitelja ali vzgojiteljico nave\u017ee, za\u010dne tudi vrtec do\u017eivljati kot pozitivno izku\u0161njo. Varnej\u0161a kot je navezanost med otrokom in strokovnim delavcem, bolj si otrok dovoli raziskovati in pridobivati nove izku\u0161nje.<\/p>\n\n\n\n

V tem prehodnem obdobju bo otrok najverjetneje tudi v doma\u010dem okolju potreboval ve\u010d pozornosti star\u0161ev oz. skrbnikov. Vabil vas bo k igri, si \u017eelel skupaj z vami ogledati risanko, potreboval bo ve\u010d \u010dasa za uspavanje, \u017eelel si bo ve\u010d bli\u017eine, morda bo \u017eelel ponovno spati z vami. Postopoma se bo otrok privadil na rutino \u0161olskega leta in potreba po va\u0161i pozornosti se bo ustalila.<\/p>\n\n\n\n

Zakaj pa je rutina pomembna?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Rutina in posamezni rituali otroku nudijo ob\u010dutek varnosti, saj ve, kaj lahko pri\u010dakuje, hkrati pa usmerjajo vedenje ter \u010dustvovanje v otrokovem razvoju. Rutine se razlikujejo od dru\u017eine do dru\u017eine, predvsem pa glede na starost in razvoj otroka. Otroci postajajo vedno bolj aktivni v oblikovanju rutine in sodelovanju pri ritualih (npr. peka pi\u0161kotov v novoletnem \u010dasu). To spodbuja njihove jezikovne, akademske in socialne ve\u0161\u010dine.<\/p>\n\n\n\n

Pogovarjanje z otrokom<\/em><\/p>\n\n\n\n

Pogovori, ki spremljajo posamezne dnevne rutine, npr. skupni obroki, omogo\u010dajo otroku u\u010denje uporabe jezika in razvoj govora. Od pripovedovanja, razlaganja, pojasnjevanja o dogodkih tistega dne do na\u010drtovanja dejavnosti v prihodnosti. S tem, ko v pogovoru sodelujeta ve\u010d kot dva dru\u017einska \u010dlana, ta postane bolj bogat in kompleksnej\u0161i, saj se mora otrok nau\u010diti sodelovati v taki obliki komunikacije. Posamezni rituali pa otroku nudijo prilo\u017enost za krepitev besedi\u0161\u010da z dolo\u010denega podro\u010dja (npr. poleti se z otrokom pogovarjamo o morju, plavanju, potreb\u0161\u010dinah za v vodo, sklepamo dogovore za zagotovitev varnosti v vodi).<\/p>\n\n\n\n

Skupno branje<\/em><\/p>\n\n\n\n

Skupno branje podpira razvoj otrokovih jezikovnih zmo\u017enosti, saj omogo\u010da spontano iskanje ter spoznavanje tako \u010drk kot besed in skupno razmi\u0161ljanje o pomenu prebrane zgodbe. S sprotnim opisovanjem ilustracij otrok razvija spretnosti opisovanja in krepi svoje besedi\u0161\u010de. Ko skupno branje vklju\u010dimo v dnevno rutino dru\u017eine, npr. zjutraj, pred spanjem, to ne zajema le surovega branja zapisanega besedila, temve\u010d svojo vrednost dose\u017ee z opisovanjem ilustracij, iskanjem likov na straneh, otrokovim ponavljanjem \u017ee nau\u010denih stavkov, dodajanjem osebne note zgodbi. Ker se otrok in star\u0161 med skupnim branjem obi\u010dajno tudi crkljata, je to za otroka \u010dustveno pozitiven dogodek, ki spodbuja dojemanje branja kot prijetne dejavnosti.<\/p>\n\n\n\n

Socializacija<\/em><\/p>\n\n\n\n

Rutina predstavlja tudi strukturo za dru\u017eenje in dru\u017ebeno sprejemljivo vedenje pri otrocih. Rutina in rituali so okvir oz. kontekst znotraj katerega za\u010dnejo otroci uriti ve\u0161\u010dine pogojevanja s star\u0161i (npr. koliko \u010dasa bodo budni na silvestrovo, kaj zmorejo narediti sami). Z opazovanjem ali sodelovanjem v ritualih, se otroci u\u010dijo vedenja, sprejemljivega za posamezno situacijo (npr. kako se nekomu vo\u0161\u010di za rojstni dan), z aktivno udele\u017ebo v dnevni rutini dru\u017eine pa otroci urijo svoje ve\u0161\u010dine na vseh podro\u010djih, s tem pa postajajo vse bolj samostojni.<\/p>\n\n\n\n

Pomembno pa je, da vsaka dru\u017eina presodi kaj ji je najpomembnej\u0161e in svojo rutino oblikuje tako, kot ji najbolj ustreza.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

VIRI:<\/em><\/p>\n\n\n\n