V gozdovih okrog Dutovelj se skrivajo pravlji\u010dne skrivnosti, med njimi tudi mali gozdni \u0161kratje. To so zelo majcena bitja, ki za svoja domovanja izberejo gosto grmovje, drevesne dupline, kotanje pod \u0161tori, kamnite razpoke \u2026 Od nekdaj pa imajo \u0161kratki zelo radi pustolov\u0161\u010dine in ker vedo, da jih imamo radi tudi mi, otroci iz vrtca, nas v\u010dasih obi\u0161\u010dejo in povabijo na svoja gozdna do\u017eivetja.<\/p>\n\n\n\n
Tokrat so nam, otrokom iz skupine Pingvin\u010dki, v za\u010detku maja napisali pismo in nas v njem povabili na Iskanje skritega zaklada<\/em>. Seveda smo bili takoj za to, da pre\u017eivimo popoldan v \u0161kratkovi de\u017eeli in se ob tem \u0161e zabavamo. Povabili so tudi na\u0161e mamice, tatkote, bratce in sestrice, niso pa pozabili niti na none in nonote.<\/p>\n\n\n\n Pot do skritega zaklada ni bila ravno lahka. Otroci so se morali na njej dr\u017eati \u0161kratjih pravil in skupaj re\u0161evati vse naloge, ki so bile zapisane v \u0161kratjih pismih. Treba je bilo pozorno poslu\u0161ati kak\u0161no pesmico ali zgodbico, odgovarjati na vpra\u0161anja, telovaditi, \u0161teti, ugibati, iskati stvari v gozdi\u010dku, kaj povedati \u2026 Dokler naloga v pismu ni bila opravljena, poti ni bilo mogo\u010de nadaljevati. Ampak \u017eelja po skritem zakladu in radovednost sta bila tako velika, da smo naredili \u010disto vse, le da pridemo do njega.<\/p>\n\n\n\n In na koncu nam je tudi uspelo. \u0160kratki so zaklad skrili v gozdi\u010dek kostanjevih ku\u010dk, kjer se pogosto in zelo radi igramo. To je kraj, kjer rastejo velika drevesa kostanjev, pod njimi grmi\u010devje, vmes tla prepleta gosta robida, zemljene potke pa so \u010disto zbite od prehojenosti. \u017de povsem gole veje nam slu\u017eijo za guganje, gmote korenin so prekrasen kraj za na\u0161o otro\u0161ko domi\u0161ljijo \u2026<\/p>\n\n\n\n Zato gotovo ni naklju\u010dje, da so nam ravno tu gozdni \u0161kratje skrili te\u017eko pri\u010dakovan zaklad. V njem seveda ni bilo igra\u010d. Bile so \u0161kratje dobrote, suho sadje, rozine, sve\u017ea jabolka in hru\u0161ke, vmes stor\u017ei dreves, \u010disto na dnu zaklada pa so bile tudi \u0161kratje medalje. Veselje je bilo ob najdenemu veliko in sladko.<\/p>\n\n\n\n Naj povem, da je bilo v skritem zakladu tudi pismo, v katerem so nam \u0161kratje \u010destitali za trud, nam za\u017eeleli prijeten ve\u010der ob pogostitvi ter nam privo\u0161\u010dili igro v na\u0161ih priljubljenih kostanjevih ku\u010dkah v dru\u017ebi najdra\u017ejih.<\/p>\n\n\n\n V pismu je bila na koncu zapisana njihova \u017eelja, in sicer naj vedno, ampak zares vedno, poskrbimo, da ostane gozd \u010dist, saj je to njihov edini pravi dom.<\/p>\n\n\n\n Kaj pa fotografiranje v gozdu? Za to, po pravici, nismo imeli \u010dasa in se ob tako burnem dogajanju \u0161e spomnili nismo. Tako smo pred fotoaparatom pozirali \u010disto na koncu, tik pred tem, ko so nas \u0161kratki zaspan\u010dki \u017ee vabili v postelje na zaslu\u017een po\u010ditek. So mogo\u010de na fotografiji tudi oni?<\/p>\n\n\n\n Besedilo: Karmen Gec Ho\u010devar<\/p>\n\n\n\n Fotografija: Karmen Gec Ho\u010devar<\/p>\n\n\n\n