Neke spomladanske no\u010di, ko smo vsi doma sladko spali, se je na na\u0161em travniku nekaj dogajalo. Zapihala je na\u0161a kra\u0161ka burja. Pihala je tako mo\u010dno, nosila de\u017ene kaplje in majala drevesa na travniku. \u017dal ni prizanesla na\u0161emu \u010dudovitemu orehu, okrog katerega smo se tako radi igrali, ki nam je delal senco v poletnih mesecih. Z mo\u010dnimi sunki ga je burja zvrnila. To smo ugotovili zjutraj, ko smo pri\u0161li na travnik. Malo smo bili \u017ealostni, ampak kaj kmalu se je za\u010dela igra na njem. Plezali smo po njem, se veseli na vejah, se z vejami igrali, posku\u0161ali smo odkopati korenine itd.<\/p>\n\n\n\n
Pre\u017eivljanje \u010dasa v naravi ima na otroke veliko koristi. Otroci pridobivajo znanje iz neposrednih izku\u0161enj: spoznavajo \u017eiva bitja in okolja, v katerih \u017eivijo. Spoznavajo, da so \u017eiva bitja povezana med seboj in z okoljem. Razvijajo gibalne in funkcionalne sposobnosti, pridobivajo izku\u0161nje, prevzemajo odgovornost zase in za druge, krepijo si samozaupanje, razvijajo pripravljenost na sodelovanje, spodbujajo kreativnost in sposobnost improviziranja, razvijajo komunikacijske spretnosti, pojejo, ustvarjajo, se igrajo igro vlog, odkrivajo in re\u0161ujejo konflikte.<\/p>\n\n\n\n
Zato se zelo radi vra\u010damo k na\u0161emu drevesu in upamo, da nam ga pustijo, saj najlep\u0161e in najbolj\u0161e se je igrati na njem in okrog njega.<\/p>\n\n\n\n
Besedilo: Veronika Sorta<\/p>\n\n\n\n
Fotografija: Karmen Pipan<\/p>\n\n\n\n