Projekt Sobivanje pri Žabicah

Skupaj s sodelavko sva se že na začetku šolskega leta odločili za projekt Sobivanje s temo Spodbujamo prijateljstvo. Najin cilj je bil, da bova še bolj okrepili prijateljstvo znotraj skupine, nato pa prešli na spoznavanje, sodelovanje in druženje z otroki iz sosednje skupine Ježki.

Človek je po svoji naravi socialno in družabno bitje. Kot del okolja v katerem raste, živi in deluje, mora spoznati bližnje družbeno okolje, zato smo najprej stkali medsebojne niti prijateljstva v skupini in nato prešli na spoznavanje sosednje skupine Ježki.

Začeli smo s pogovorom Kdo je tvoj prijatelj in zakaj? Kakšno vedenje gojiš do prijatelja? Nekaj izjav otrok na to temo:

  • »Moj prijatelj je..., ker se z njim rad igram.«
  • »Skupaj se igramo, jemo, spimo.«
  • »Prijatelj mi pove kaj smešnega.«
  • »Prijatelja imam rad.«
  • »Vsi se lahko igramo v kotičku.«
  • »Prijatelj ti posodi kako igračo.«
  • »Tu ni lepu ku te udari!«

Prišli smo do spoznanja, da smo vsi prijatelji, se imamo radi in imamo podobne želje in potrebe.

Otrokom sva omogočili veliko proste igre, ker je zelo pomembna za otrokov razvoj in učenje. Med prosto igro opazimo medsebojne elemente dogovarjanja, sodelovanja, medvrstniškega učenja, domišljije. Otroke je bilo zanimivo opazovati. V igro sva posegali le v kolikor je to bilo potrebno.  Opazili sva, da so nova znanja vključevali v igro. Ponudili sva jim tudi razne socialne in gibalne igre skozi katere so gradili na predstavitvi in spoznavanju sebe in drugih, sodelovanju, reševanju konfliktov in skupinski pripadnosti. Igre, ki so jih spoznali: Potovanje žoge, Potovanje z vlakom, Ime z gibom, Ples s pozdravi, Sedež na moji desni je prazen, Osliček kdo te jaha, Kdo se skriva spodaj, Elektrika, Potovanje obroča, Kdo se boji črnega moža, Lisička kaj rada ješ, Mehurčki… in še mnoge druge.

Da je vsak pomemben in edinstven pa smo posebej obeležili s praznovanjem rojstnega dne. Na ta dan sva otroka izpostavili na pozitiven način, imel je možnost izbire: igrač za igro, glasbe za rajanje, pesmi za prepevanje, izbire bivanja na prostem. Vsi smo se radostili in prilagajali njegovim željam. Na tak način so prišli v ospredje tudi tisti sramežljivi in tihi otroci. Velikokrat so otroci zapeli pesem Mi se imamo radi, uporabili so igrače kot instrumente na katere so igrali, se objemali, nastopali, bili videni in slišani.

Vsakodnevno smo se družili tudi v jutranjih in popoldanskih urah skupaj s sosednjo skupino Ježki, zato smo se odločili, da se spoznamo bolje tudi v drugih oblikah druženja.

Najprej smo to izvedli v  mesecu decembru, ko smo skupaj organizirali plesno dopoldne z baloni ob svetlobnem efektu. Otroci so se gibalno izražali ob energični in živahni glasbi. Pri tem so bili nekateri zelo pogumni, drugi malo manj, tretji pa le opazovalci. Nismo silili vanje, ampak jih le spodbujali in pustili potreben čas.

Drugo srečanje smo izvedli ob Svetovnem dnevu brez mulltimedije. Dopoldne smo preživeli na prostem ter krepili zdrav duh. Odpravili smo se na odpravili na daljši sprehod po gozdni poti pod Planino. Med potjo smo premagovali naravne ovire in se preizkusili v hoji po neravni površini. Skupaj smo močnejši, glasnejši in bolj pogumni. Opazovali smo naravni pojav- burjo, ki je premikala veje in drevesa. Opazili smo, da so se ptički skrili in niso prepevali, verjetno zaradi mraza, zato smo sami zapeli nekaj znanih pesmic. Bilo je veliko druženja in dobre volje, nekaj nedolžnih padcev, ki smo jih skupaj s prijatelji lažje preživeli. Okrepili smo se s slastnim jabolkom. Izkušnja je bila vsekakor zanimiva.

Na tretjem srečanju smo izvedli gibalno dejavnost z baloni in padalom v igralnici, v sosednji nas je nato čakala sadna malica. Tudi otrok s posebnimi potrebami je sodeloval po svojih zmožnostih.

S sosednjo skupino si delimo kopalnico, zato se otroci velikokrat srečujejo in prihajajo v stike. Občasno kdo pokuka v sosednjo igralnico in z zanimanjem pogleda kaj počnejo. Naša vrata so odprta za vse in lahko pridejo k nam v kolikor želijo.

Naše zadnje srečanje je bilo pred pustom, kjer smo otrokom poslikali obraze, jih oblekli v razna oblačila, tako so se otroci imeli možnost med seboj ogledovati, igrati in rajati ob pustni glasbi.

Žal se naša srečanja niso nadaljevala in nadgrajevala zaradi virusa Covid-19.

 

Ze enoto Lehte: Lela Smiljanić in Karmen Kastelic Pipan