Senožeče

Sadna tržnica

»Kupite sadje! Prodajamo jabolka, grozdje in kaki!«
Tako je odmevalo po naši garderobi, kjer smo pripravili čisto pravo sadno tržnico. V njej so
otroci lahko kupili sadje. Na tržnico so se odpravili s čisto pravimi denarnicami in torbami,
plačilno sredstvo pa so bili gumbi.
»Kupite, kupite! Kaj boš kupil? Boš jabolko?«
»Eno jabolko prosim. Kolko gumbov plačam?«
»Dva velika gumba daš.«
»Pridite, kupite sadje!«
»Kaj boš?«
»Grozdje bom.«
»Vzami kaki, je zelo dober, zdrav.«
»Ne, nočem kaki, bom grozdje.«
»Probaj kaki, dej no. Ima take vitamine.«
»Ne bom kaki, bom grozdje.«
»Evo, grozdje. Plačaš en soud.«
»Zdej bom jst prodajala.«
»Kupite, kupite, zdravo sadje. Boste imeli mišice.«
»Bom jaz kupil eno jabolko.«
»Dva gumba. Dej zračunaj.«
»Hvala.«
»Pridite, kupite! Tudi jaz bom prodajal. Kaj boste? Pridite.«
»Jaz bom grozdje, ker je fino.«
»Evo, grozdje. Plačaš tuki. Tuki gor daš denar.«
»Tam imaš v denarnici. Poglej. Vzami ven in daš tuki.«
»Gremo kupit še sadje. Gremo. Bomo tuki jedli.«
»Jaz bom še eno jabolko. Tako rdeče bom.«
»Eno jabolko zate.«
Seveda so otroci vse nakupljeno sadje tudi pojedli.
»Bomo zdravi in močni!«
Ribice.

Dostopnost