Lokev

Na podstrešju

»Zaklad«

Na podstrešju stara skrinja,

davnih časov nas spominja.

Z belim prahom je prekrita,

v pajčevino vsa zavita…..

To je deklamacija, ki nas je pritegnila in popeljala v življenje nekoč. Pogovarjali smo se, kaj vse se lahko skriva v takih skrinjah.  Spontano so otroci prinašali stare stvari, ki so jih uporabljali njihovi starši in stari starši. Vsakodnevno smo si dneve popestrili z opazovanjem starih reči pripovedovanjem, zakaj in kako so jih nekoč uporabljali.

»Smo se naučili pesem Zaklad.«

»To so stvari od naših staršev, nonic in nonotov.«

»Doma smo iskali stare stvari.«

»V likalnik so dali vroče oglje in so peglali. Tudi mi smo peglali. Likalnik je težek, ker je iz železa.«

»Smo mleli zrnje od kafeta. Kafe je padlo v predalček. Kafe je bilo mehko in je dobro dišalo.«

»Mlinček za orehe smo pripeli na mizo. Orehe damo noter, jih popeštamo in potem začnemo mlet in rata mlet oreh.«…

V takih skrinjah po navadi,

dragoceni so zakladi.

Konček sveče smo prižgali,

ključ od skrinje poiskali….

Za oddelek: Kocjančič Gabrijela

Fotografije: Samec Monika

Dostopnost