Ježki spoznavajo zelišča – zaklade narave
23 marca, 2021
Z ježki smo se podali v raziskovanje delčka tega, kar nam ponuja narava. Lotili smo se priprave zeliščnih čajev. Otrokom sem namreč želela predstaviti, da lahko do njih pridemo tudi, če sploh ne prestopimo praga trgovine.
Namen samega projekta v katerega smo se podali že v lanski pomladi, pa je med drugim bil, da otroci na zanimiv način in preko različnih dejavnosti, ki smo jih v sklopu projekta izvajali, ohranjajo pristen stik z naravo.
Naš vrtec stoji ob robu gozda. Ta je bil konec maja in v začetku junija, ko je zacvetel bezeg, še posebej lep, predvsem pa zelo dišeč, kar je še dodatno pritegnilo našo pozornost. S košarami v rokah smo se tako podali v ”akcijo”. Za začetek smo torej nabirali bezgove cvetove. Te smo položili v zračna rešeta za sušenje sadja, nekaj pa smo jih obesili kar na vrvice razpete po naši igralnici, da so se posušili. Vonj, ki je ob tem preveval ves prostor, je pritegnil pozornost prav vsakega, ki je vstopil v igralnic.
Samo bezeg pa nam še zdaleč ni bil dovolj. Pot našega raziskovanja nas je nato peljala na bližnji travnik, ki ga tudi sicer pogosto obiščemo. Še pred poletjem je tam zacvetela materina dušica. Tudi to smo nabrali in jo na velikih rešetih posušili.
Ko smo se v jeseni ponovno vrnili v vrtec, pa smo s projektom nadaljevali. Takrat smo se podajali tudi na daljše sprehode in na tudi bolj oddaljenih robovih travnikov nabirali šipek. Tega pa smo posušili kar s pomočjo aparata oz. stroja za sušenje sadja.
Na eni izmed zeliščnih gredic na našem novem igrišču smo nabrali še mento, tej pa pridali še nekaj divje mente iz travnikov. Tudi za sušenje le-te smo uporabili kar aparat za sušenje sadja in vonj, ki se je tokrat širil celo izven naše igralnice, je pritegnil zanimanje marsikaterega obiskovalca našega vrtca.
Posušene cvetove materine dušice in posušene listke mente smo na manjše dele zdrobili kar s pomočjo naših prstkov in dlani. Tudi posušeno bezgovo cvetje smo najprej natrgali na manjše delčke ter jih nato še nekoliko zdrobili. Največ dela pa smo imeli s šipkom. Potrebno ga je bilo zmleti in tega opravila smo se lotili z ročnim mlinčkom.
In želeli smo poizkusiti kaj smo ”pridelali”. S pomočjo grelnika za vodo smo si pripravljali ”svoje” čaje ter jih okušali. Sladkali smo jih seveda z medom. Pripravili smo si celo uganke ter skušali čaje prepoznati miže po vonju ali okusu.
Z našimi čaji smo v prazničnih dneh obdarili tudi naše domače. V ta namen smo izdelali lične škatlice različnih barv (temno zeleno za mentin čaj, temno rdečo za šipkov čaj, bledo rumeno za bezgov čaj ter nežno vijolično za čaj materine dušice) ter vanje zapakirali čaje.
V samem projektu so bili otroci izjemno aktivni. Zanimanje za dejavnosti, ki smo jih ob tem izvajali je bilo izredno veliko, zato nameravam s projektom nadaljevati oz. ga nadgraditi.
Kot prvo, bi rada v oddelek takoj ko bo to (zaradi vsem znanih razmer) mogoče povabila priznano zeliščarko Magdo Rogelja. Nato pa nameravam skupaj z otroki (mogoče celo v družbi staršev) prevetriti oz. na novo zasaditi že prej omenjene gredice na našem igrišču. Vanje bomo zasadili še katero od zelišč, iz katerega si bomo lahko pripravili čaj – kamilico, kumino, ognjič, poprovo meto, …
Bogastvo, ki ga ponuja narava in neposreden stik z njo, omogoča otroku razvijati občutek za spoštovanje in željo po ohranjanju nečesa lepega – nečesa, kar ni delo človeških rok.
S tem, ko smo se preizkusili v pripravi nekaterih čajev, sem želela, da na otroke prenesem vsaj delček ohranjenega znanja in modrosti naših babic. Otroci so med samim projektom pridobili veliko izkušenj, na osnovi katerih so usvojili njim nova znanja. Spoznali so, da nam narava, ki nas obdaja ponuja številne plodove, po katerih lahko posežemo in da trgovina ni vedno edina pot, da pridemo do tovrstnih izdelkov kot je čaj. In vse to nas je pripeljalo do spoznanja, kako zelo pomembno je, da ljudje ne izgubimo pristnega stika z naravo, ki nam (vsaj za zdaj) ponuja veliko dobrin.
Za enoto Komen: Agata Masten