V projekt SKUM (razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo) sem vključena že četrto leto. Vsako leto je bil to zame prav poseben izziv. s sodelavko in umetniki smo načrtovali po modelu 5 korakov in sicer tako, da smo izhajali iz otrok v skupni, glede na njihov razvoj, sposobnosti, močna in šibka področja, interese. Dejavnosti pa so potekale tako, da je otrok s pomočjo umetnosti, kulturnih ustanov in umetnikov raziskoval, iskal odgovore, komuniciral, sodeloval med seboj ter ustvarjal in na koncu evalviral.

V letošnjem letu, so otroci iz skupine Žogice, pokazali velik interes za glasbo, in ker sem bila že v začetku dodeljena na področje književne umetnosti, smo ti dve umetnosti povezali med seboj. Prepletli smo ju še z ostalimi področji (ples, gibanje, jezik, družba, likovna, uprizoritvena umetnost…) ter ustvarili uprizorjeno glasbeno pravljico Dobri snežak. Sodelovali smo s Kosovelovo knjižnico Komen in z glasbeno umetnico, skladateljico Nino Šenk Kosem. Nina je bila pri nas trikrat. Njen prvi obisk je bil namenjen medsebojnemu spoznavanju.  Na prvo srečanje je s sabo prinesla dve škatli različnih instrumentov, ki jih je našla v svoji hiši: ropotulje iz različnih embalaž, kuhalnice, vrečke, metlo in še in še…Inštrumente smo lahko preizkusili in na koncu imeli pravi orkester. Igrali smo tiho in na glas, hitro in počasi. Nina pa je bila naša dirigentka.

Ob njenem drugem obisku smo ji pokazali naš glasbeni kotiček in vse naše instrumente ter se preizkusili kot zborček ter ji zapeli nekaj pesmic. Nini smo povedali, da ustvarjamo glasbeno pravljico »Dobri snežak« in jo prosili, da nam pri tem pomaga. Nina je bila takoj za. Ob knjigi smo ji pripovedovali pravljico, nato pa skupaj izbrali inštrumente za živali, ki nastopajo v njej.  Za zvočno podlago za miško smo izbrali vrečke, za zajčka palčke, za ptička ropotulje, za ježka pa strgalca. Vse zvoke smo posneli in jih, kot spremljavo, vstavili v našo glasbeno pravljico.

Pri tretjem srečanju pa smo pesem Snežak, J. Bitenca, ki povezuje celotno pravljico, zapeli in jo spremljali z vsemi izbranimi inštrumenti. Igrali smo tiho in naglas, hitro in počasi. Za konec nam je Nina zaigrala na zvončke in metalofon, mi pa smo ji govorili katere pesmice naj igra ter zraven peli in ploskali. »Bravo Nina« so hiteli vzklikat otroci ob koncu vsake pesmi.

Delo z umetniki je prav posebna izkušnja, tako za otroke, kot tudi za nas odrasle in želeli bi si več takih možnosti sodelovanja. Z umetnico Nino smo se imeli lepo, z njenim znanjem, pristopom, navdušenostjo do glasbe, nam je pomagala pri ustvarjanju naše pravljice. Sedaj pa še vse zmontiramo in pravljico predstavimo prijateljem iz ostalih dveh skupin in našim staršem na srečanju s starši.

Besedilo: Mateja Bežek Kosmač

Fotografije: Mateja Bežek Kosmač in Denis L