V okviru projekta SKUM (razvijanje sporazumevalnih zmožnosti preko umetnosti) smo se pri Ježkih posvetili bibarijam, ki jih imajo otroci zelo radi. Izvajamo jih ob različnih priložnostih (previjanje, prosta igra..), v mesecu januarju pa smo se jih še bolj podrobno posvetili. Spoznavali smo različne bibarije, pesmice za določene dele dneva in dnevne rutine. V mesecu marcu pa smo izpeljali štiri srečanja z lutkarico Katjo Povše, vsak teden nas je obiskala enkrat in nam vsakič predstavila kaj zanimivega.  

Na prvem srečanju se nam je predstavila, kdo je in kaj počne, otrokom pa se je približala z lutko Kokijem. Koki je s seboj prinesel škatlo svojih igrač, ki jih je ponudil otrokom. Te igrače so bile: različne cevi, spirale, kosmatene žice, žogice različnih velikosti, mavrične lučke, rjuhe, šali… Otroci so materiale raziskovali, se z njimi igrali, preizkušali uporabo, jih skrivali, jih podajali Kokiju. Materiali so ostali pri nas še cel teden, tako da smo se z njimi igrali do našega naslednjega srečanja.

Na naslednja srečanja je Katja prišla z lutko Bubujem. Bubu je figura iz blaga, ki so jo otroci takoj sprejeli za svojo. Bubu je bil zanimiv vsem otrokom, saj je kontrastnih barv in malo drugačen kot običajne igrače, punčke ali lutke za igro. Katja je Bubuja animirala in nagovarjala otroke, spodbujala jih je, da so z njo preko lutke komunicirali. Bubu nam je pokazal, kako telovadi (»glava dol, noge gor«), mi smo mu pa pokazali, kako znamo mi telovaditi ob bibariji Telovadba z bibo. Katja je otroke z odprtimi vprašanji nagovarjala npr. »Bubu je lačen, Bubu je zaspan, Bubuja tišči lulat, kaj naredimo?« Tako so otroci sami iskali rešitve, seveda v okviru poznanega in pripomočkov, ki jih imamo v igralnici. Nastala je tudi enostavna pesmica »Bubu lula«, ki jo od takrat naprej uporabljamo vsakič, ko gredo otroci na kahlico, veliko otrok jo že pripeva in je zelo dobra motivacija za sedenje na kahlici. Skratka v našo dnevno rutino, ki jo delamo vsakodnevno, smo vpeljali še Bubuja. Bubuju so otroci kuhali, ga hranili, ga božali, ko je spal in spet znova telovadili, se crtali z njim, vsak je prišel v interakcijo z njim, vsak na svoj način. V igralnici smo na stene in omare nalepili fotografije igre z Bubujem, tako so si otroci lahko ogledovali naše skupne dejavnosti in se jih spominjali, tudi ko Katje ni bilo z nami. Iskali in določali smo dele telesa, na sebi, prijateljih in Bubuju, Bubuja pa smo tudi obrisali in pobarvali. Tako je nastal pisani Bubu, ki si ga lahko ogledate na razstavi pred igralnico. Ob zadnjem obisku nam je Bubu pripeljal svojega prijatelja Didija, ki pa je ostal z nami v vrtcu in s katerim se sedaj lahko vsak dan igramo. Skupaj plešemo, pojemo, telovadimo, počivamo, kuhamo, lulamo, skratka skrbimo, da se ima z nami zelo lepo.

 

Besedilo in fotografije: Mateja Modic