Čas hitro beži in že smo vstopili v mesec oktober. V septembru  smo v skupini imeli  uvajalno obdobje. Otroci so se navajali na novo igralnico, prostore vrtca in na nove sovrstnike in vzgojiteljice. Otroci so hitro ugotovili, da je v vrtcu lepo in se dogaja veliko zanimivih stvari. Zato smo Medvedki veseli, razigrani in veliko tudi rajamo in plešemo na različne načine. Najraje pa imamo  bibarije.

Bibarije so glasbena dejavnost za otroke, ki je primerna predvsem v prvih letih življenja in vpliva na vse elemente razvoja. Poleg tega bibarije temeljijo na bližnjem stiku med otrokom in vzgojiteljico, ki ga otroci v prvem starostnem obdobju močno potrebujejo. Bibarije lahko razumemo kot gibalne igre ob pesmih nagajivkah, ob ritmičnih besedilih in ob izštevankah. Te gibalne igre so oblika komuniciranja med otrokom in odraslim od prvih mesecev otrokove starosti dalje. Temeljijo na ritmičnih glasovih in besednih igrah, včasih dopolnjenih z melodijo, ki se povezuje z igro dotikanja ter gibanja odraslega in otroka (Kroflič in Godec, 1995).

Bibarij je veliko najraje pa imamo bibarijo o Medvedu, ki stopa  copa cop, zajček skače hop hop hop, mala miška pa hiti tike tike ti. Kako pa ta bibarija poteka  v naši skupini si lahko ogledate na spodnjih fotografijah in jo doma tudi sami preizkusite z vašimi otroki.

»Medved stopa« (Mira Voglar)

Medved stopa copa cop, copa cop…

Zajček skače hop hop, hop hop hop.

Mala miška pa hiti teke tike, tike tik…

V igri otrok doživlja razlike v hitrosti. O medvedu govorimo počasi. Otrok (medved) leži na hrbtu s skrčenimi nogami s podplati na tleh. Primemo ga za gležnje in njegovi nogi izmenično dvigamo in z medvedjo težo postavljamo na tla. O zajcu govorimo malo hitreje. Primemo otrokovi (zajčkovi) roki in ploskamo drugo ob drugo, ves čas v ponavljajočem se ritmu hop-hop,hop. Najhitreje govorimo o miški, ki se ji mudi v svojo luknjico svoj kazalec in sredinec spremenimo v miško, ki hiti po otrokovi roki navzgor. Pri zadnjem zlogu besedila miška smukne v luknjico pod otrokovo brado ali pod njegovo pazduho.

Besedilo: Maja Štok

Fotografije: Rok Tavčar